Hoher Göll, 2522 m
Kehlsteinhaus, 1834 m
udeleženca: Primož, Tomaž
trajanje: 9h 25min
višinska razlika: cca 1800 m
S Primožem sva se na dopustniško sredo odpravila v hribe v Nemčijo, na ogledno turo. Sredi noči sva se odpravila v Avstrijo in malo pred Salzburgom v kraju Hallein zavila z avtoteste. Zapeljala sva v Nemčijo in mimo rudnika soli Berchtesgaden prišla do panoramske ceste Rossfeld. Ta je plačljiva, a sva bila prezgodna in v mitnici ni bilo še nikogar zato je bila za naju zastonj.
S parkirišča na 1520 m sva se najprej spustila na sedlo Eckersattel (1413 m). Ker sva hodila po nemško-avstrijski meji se je od tu pot razdelila na avstrijsko in nemško. Šla sva po nemški in odločitev hitro obžalovala, ker je bila blatna za popi..it, tako da sva jo poimenovala »usrana nemška«.
Pot je postala strma in nekoliko izpostavljena, pojavile so se tudi prve jeklenice. Kmalu se pot razcepi na lažjo desno pot in težjo Schusterroute na levo. Ker za potrebe izleta potrebujeva lažjo varianto, sva se podala na ogled desne poti.
Na grebenu se obe poti združita in od tam do vrha je le še sprehod. Malo pred 11. uro sva že bila na vrhu Hoher Gölla, ki ga je 4. septembra 1800 prvi osvojil Valentin Stanič, ki je takrat v Salzburgu študiral filozofijo in teologijo.
Po malici sva se spustila nazaj po grebenu do razpotja poti. Zavila sva na greben Mannl po katerem se nadaljuje ferata Schusterroute. Na grebenu je težavnost ferate med B in C in je zelo razgibana ter pelje čez prehode skozi katere se je treba skoraj splaziti.
Na koncu grebena je vrh Kehlstein in malo pod njim Kehlsteinhaus, bajta, ki je bolj znana pod imenom Orlovo gnezdo. V nacistični Nemčiji je dal stavbo zgraditi Martin Borman, za darilo Hitlerju, za njegov 50. rojstni dan.
Hitler Orlovega gneza ni prav veliko uporabljal, bolj se je zadrževal v bližnji rezidenci Berghof, ki je bila med zavezniškimi bombardiranji močno poškodovana, po vojni pa uničena, da ne bi postala nacistično svetišče.
Do parkirišča pod bajto vodi pešpot, ki sva jo uporabila midva, turisti pa bolj uporabljajo dvigalo iz katerega je do parkirišča še 100 metrski rov. Do parkirišča vozijo lokalni avtobusi iz Obersalzberga midva pa sva jo mahnila po asfaltni stezici navzdol in iskala lovsko pot za v dolino.
Lovsko pot je mojster Primož našel, ugotovila pa sva, da je za potrebe izleta vendarle preveč »lovska«. V dolini sva prišla do panoramske ceste Rossfeld. Čakalo pa naju je še za Šmarne gore vzpona do parkirišča kjer sva imela parkiran avto.Ogledno turo sva zaključila z ogledi parkirišč in izhodišč za potrebe izleta, potem pa sva se vrnila v Ljubljano, kamor sva prispela zgodaj zvečer.
Spisal Tomaž
