Böse Nase, 13.4.2013

Böse Nase 2227 m

Gorniška skupina PD Rašica
udeležeci: Boštjan, Edo, Janez, Maks, Marjan, Nevenka, Primož, Radoš, Robert, Slavnko, Tomaž
trajanje: 5 h
višinska razlika: cca 930 m




Letos vreme močno kroji naše gorniške ture. Aprilska na italijanski Monte Pleros je bila zaradi pogojev zamenjana za avstrijski Böse Nase. To je eden od vrhov, ki spadajo v skupino Reisseck in je med dolinama Möll in Malta. Ta sprememba pa nam je bila poplačana s prekrasnim vremenom, čeprav je še pri Špitalu (Spittal), le par deset kilometrov od našega cilja, močno deževalo. Zopet smo rekli: pogumni imajo srečo.

V Šentvidu se nas je ob petih zjutraj zbralo enajst gornikov.  S tremi avtomobili smo se odpeljali skozi karavanški predor mimo Špitala in nadaljevali v smeri Lienza ter se že kmalu po naselju Lendorf usmerili proti Pusarnitzu, Göriachu in še naprej proti Trobachu. Nad zadnjo kmetijo smo parkirali na višini 1300 m. Že tu se nam je pokazalo čisto jasno nebo.

Napotili smo se po gorski cesti, ki pripelje na višino 1800 m. Takoj na začetku smo zagazili v novozapadli sneg, ki ga je bilo vedno več. Nekajkrat smo izbrali bližnjico. Prišli smo do koče Christenbauer na 1640 m, od katere je speljana tudi sankaška proga. Koča je seveda zaprta, mi nadaljujemo tudi po zelo strmih travnikih proti planini Traubacher Alm 1971 m.

Snega je vedno več. Tudi stari sneg ni bil zmrznjen, tako da smo se ugrezali, vendar smo dobro napredovali vse do te planine. Potem pa se je udiralo do kolen in  čez. Na vabilu za turo je bilo priporočeno, naj vzame s seboj tudi krplje, kdor jih ima. Radoš in Marjan sta jih res imela s seboj.


Nadela sta si jih in nam zelo olajšala hojo. Res so se noge še vedno globoko pogrezale v sneg, toda brez trasiranja poti s krplji bi bil ta del poti izjemno težak. Tako pa smo še prej, kot je uradna časovnica, dosegli cilj. Razgled je bil prekrasen. Pod nami Möllska dolina, okrog in okrog pa zasneženi vršaci. Kar nekaj od teh je naša gorniška skupina že osvojila.

Privoščili smo si pol ure za počitek in občudovanje, potem pa smo se vračali po isti poti. Sneg se je medtem še bolj zmehčal, ampak navzdol gre vendarle lažje. Srečali smo tudi nekaj turnih smučarjev, ki so se vzpenjali proti vrhu, saj je gora zelo priljubljena za turno smučanje.



Med spustom smo opravili tudi praktičen preizkus reševanja izpod snežnega plazu. Vodnik je izven našega vidnega dosega skril lavinsko žolno, vsi udeleženci pa smo iskali »nesrečnika«. V obeh primerih smo »pogrešanega« našli, vendar smo porabili preveč časa, da bi bil še pri življenju.

Pri analizi postopka smo odkrili napake v akciji in ugotovili, da je taka vaja potrebna in  jo bomo še ponavljali, da bi bili v primeru dejanskega reševanja zares usposobljeni. Po petih urah smo prišli do naših avtomobilov.

Turo si velja zapomniti tudi kot zelo zanimivo kolesarsko gorsko turo iz doline na planino Trobacher Alms kar 1500 m višinske razlike. Končno analizo smo opravili v gostilni Gorenc na Zlatem polju v Kranju.

Napisal Janez






Srebotnik, Tolsti vrh, Grmada, 7.4.2013

Srebotnik 700 m,
Tolsti vrh 834 m,
Grmada nad Celjem 718 m,
Pečovniška koča na Grmadi 620 m

PD Rašica
udeleženci: Mirjana, Vinko, Vida P., Jože, Jana, Ana, Katarina, Sašo, Vida J., Silva, Aleksander, Vasja, Tomaž
trajanje: 6 h 25 min
višinska razlika: cca 800 m

Tokratna tura vodniškega odseka nas je vodila v Posavsko hribovje v hribe na levem bregu Savinje, južno od Celja.

Zbralo se nas je 13 udeležencev in odpeljali smo se v naselje Zvodno, kjer smo imeli izhodišče. Pred vstopom v Hudičev graben smo si nadeli čelade in krenili. Vode je bilo veliko in na enem prvih prečenj potoka sem slovesno odprl letošnjo kopalno sezono, seveda nehote.

Nadaljevali smo brez zapletov, malo po eni, malo po drugi strani grabna in nekje kar po potoku. V najožjem delu grabna pa po skobah in čez mostiček. Ko se zavarovana pot konča smo zavili levo iz grabna na direktno pot na Srebotnik. Tik pod vrhom je bil najbolj zoprn del poti, saj je bilo strmo in blatno. Neprijetno je pihalo zato se na vrhu nismo dolgo zadržali.

Naslednji cilj je bil Tolsti vrh, do katerega pa je bil še kar lep kos poti najprej po blatu nato pa po snegu. Na nerazgledanem vrhu smo pomalicali in se spustili do hotela Celjska koča, kjer smo se malo pogreli. Nadaljevali smo še na najbolj razgledno in tudi najbolj obljudeno Grmado nad Celjem.


Poleg razgleda na Celjski grad in Celje smo bili na vrhu deležni tudi nekaj malega sonca. Sestopili smo nazaj in obiskali še Pečovniško kočo. Sestopili pa smo skozi Suhi potok nazaj v Zvodno.


Turo smo zaključili v gostilni Soklič v Zalogu pod Sveto Trojico.

Spisal Tomaž