Park šuma Golubinjak 784 m,
Špilja Vrelo 733 m,
Preradovićev vrh 892 m
PD Rašica
udeleženci: Vesna, Marja, Nasta, Janez, Breda, Vlado, Mojca, Leonida, Dejan, Martin, Anka, Simona, Mateja, Tatjana, Edita, Mateja, Ana, Leonida, Mojca, Nataša, Majda, Katarina, Jan, Sandra, Ljiljana, Jana, Nataša, Ksenija, Stojan, Niko, Vida, Jožko, Rok, Gašper, Robert, Irena, Mihaela, Sašo, Sabina, Nevenka, Marjan, Lidija, Nataša, Mirko, Anica, Emilija, Anica, Irena, Dušan, Tomaž, Jasna, Deja, Miran, Ema, Breda, Srečo, Zdenka, Milica, Primož, Janez
trajanje: 5 ur 20 min
višinska razlika: 340 m
dolžina: 10,9 km
Leta 2023 smo načrtovali izlet v sotesko Vražji prolaz pri Skradu v Gorskem kotarju. A septembra 2022 so območje prizadele katastrofalne poplave in hudourniki, ki so popolnoma uničili lesene mostove, galerije in poti.
Zato je bila organizirana nadomestna tura v sotesko Kamačnik in na vrh Stožac v Veliki Kapeli. Ker so Vražji prolaz v naslednjih letih sanirali, smo letos spet poskusili z izletom. A se je ponovno zapletlo.
Tokrat soteska sredi aprila še ni bila odprta, zato smo izbrali nadomestno turo v Gorskem kotarju. Po jutranji kavi v Kočevju smo se zapeljali do Delnic in od tam nadaljevali do prvega cilja.
Parkiramo pod stebri avtocestnega viadukta Golubinjak in začnemo s pohodom v istoimenskem gozdnem parku. Ta je zaščiten že od leta 1955. Na razmeroma majhni površini 50 hektarjev se skriva množica naravnih lepot, ki oblikujejo edinstveno krajino.
Glavni naravni fenomen parka je bogat gorski gozd, ki se prepleta z razgibanim kraškim reliefom. Različni procesi preperevanja apnenčastih in dolomitnih kamnin so ustvarili številne kraške oblike.
Tu najdemo jame, podzemne votline, vrtače, skalne monolite in slikovite apnenčaste formacije, ki dajejo območju pravljičen videz.
Najprej se povzpnemo do Paklenih vrat. To je ozek skalni prehod, med dvema velikima navpičnima skalnima blokoma, kjer se pot stisne skozi naravno razpoko, nad tabo pa se dvigajo večmetrske bele stene.
Paklena vrata v parku Golubinjak so ena najbolj fotogeničnih in geološko zanimivih formacij v Gorskem kotarju.
Nadaljevali smo do Ledene jame, ki je bolj podobna odprtemu kraškemu breznu oziroma globoki skalni razpoki kot klasični jami s popolnoma zaprtim stropom.
Ker je odprtina ozka, sonce težko segreje notranjost, hladen zrak pa ostaja ujet spodaj. To ustvarja precej nižjo temperaturo kot v okoliškem gozdu. Od tod ime Ledena jama.
Zatem si ogledamo še eno znamenitost gozdnega parka. Kraljica šume je najbolj znamenito drevo v parku Golubinjak in eden simbolov Gorskega kotarja.
Gre za mogočno staro jelko, ki je zaradi svoje velikosti, starosti in lege med skalami dobila skoraj kultni status med obiskovalci parka.
Po končanem ogledu parka z vožnjo nadaljujemo do naselja Fužine. Naselje je nastalo v 17. stoletju, ko so grofje Zrinski začeli kopati železovo rudo in postavili fužine. Rudarjenje je bilo kmalu opuščeno, naselju pa je ostalo ime.
Mi smo tu najprej imeli daljši postanek. Nato smo ob akumulacijskem jezeru Bajer pričeli z drugim pohodom. To jezero je skupaj z jezeroma Lokvarka in Lepenica del hidroenergetskega sistema Vinodol.
Na drugem koncu jezera smo si ogledali Špiljo Vrelo, eno najbolj posebnih kraških jam v Gorskem kotarju. Jama je majhna, a hidrološko zelo aktivna in izjemno dostopna.
Odkrita je bila v 50. letih 20. stoletja med gradbenimi deli ob jezeru Bajer. Starost jame se ocenjuje na približno 3,5 do 4 milijone let, starost kapnikov pa na okoli 500 do 600 tisoč let.
Jama je bogata s kapniki (stalaktiti in stalagmiti), ima pa tudi podzemni vodni tok in izvir. Dolžina jamskih kanalov je približno 380 m, turistični del pa okoli 165 m.
Posebnost jame je, da nima stopnic in je ena redkih v Evropi, ki je v celoti dostopna tudi gibalno oviranim osebam.
Po ogledu jame se povzpnemo še na Preradovićev vrh, najvišjo točko izleta. Od tu se odpira lep razgled na Fužine in jezero Bajer.
V Fužine smo sestopili po drugi poti in s tem zaključili današnje pohode. Spoznali smo dva lepa, manj znana kotička Gorskega kotarja.
Spisal Tomaž
Fotografije
