Voluharski potopisi: januar 2022

Gamsova grapa v Ablanci, 30.1.2022

Ablanca 2.004 m

udeleženci: Matjaž, Katja, Kristina, Gašper, Deja, Klavdija, Marjan, Antonija, Radovan, Milena, Marko,
trajanje: 6h 15 min
višinska razlika: 850 m
dolžina: 12 km

Že drugi vikend zapored je bilo izhodišče ture na Rudnem polju na Pokljuki. Tokrat smo imeli v načrtu vzpon po Gamsovi grapi na Ablanco. Na spisku želja je bila že pred mnogimi leti, a smo nanjo kar nekako pozabili. Na sobotni turi na Veliki Draški vrh nam je zato takoj padla v oči.

Sledi predhodnikov so bile že na daleč vidne, stabilne zimske razmere in vzpodbudna srednjeročna vremenska napoved pa so nam odločitev samo še olajšale. Največja skrb je bilo edino premajhna količina snega v grapi. Stanje je zato najbolje preveriti kar na licu mesta, se hrabrimo.

Ritual jutranje kave običajno opravimo na bencinskem servisu v Radovljici. Tako je bilo tudi tokrat. Srečamo znance, ki nas opozorijo na zaporo ceste proti Pokljuki. Povejo nam še, da je obvoz urejen na izvozu Lipce in nadalje proti Gorjam.

Zato v dobri veri nadaljujemo proti Jesenicam in na Lipcah ugotovimo, da je zapora ceste dejansko v tej smeri. Ob kakem drugem letnem času bi vsekakor pomislili , da so nas naplahtali z namenom, da nas prehitijo in poberejo najlepše jurčke.

S polurnim dodatkom kljub temu parkiramo na Pokljuki, kjer nas pričakajo precej bolj prijazne temperature, kot pred tednom dni. Še celo napovedan veter ni bil omembe vreden. Mimo smučišča nadaljujemo po trdi in poledeneli markirani poti do odcepa neoznačene stezice proti Konjščici.

Spustimo se na planino in nadaljujemo po presmučanih sledeh proti grapi. Sneg je trd in lepo drži težo. Pred vstopom v grapo se opremimo, že po nekaj prvih korakih pa švigne mimo nas kot nogometna žoga velik kamen. Očitno smo pri zajtrku zmotili prebivalce, po katerih je grapa dobila ime.

Gamsova grapa je najbolj izrazita grapa v JV delu stene. Naklonina se giblje okrog 40 stopinj. Utrjene stopinje dobro držijo, tudi sonce januarja še nima svoje moči, zato lepo napredujemo. Izstop iz spodnjega dela grape zavije levo do rušnatega roba. Tu nas čaka izpostavljena prečka sredi stene.

V nadaljevanju zavije grapa desno in strmo navzgor. Gornji del grape je k sreči v senci, saj je snega z višino vedno manj. Zadnjih 50 metrov je v celoti kopnih, tako nam nekaj praskanja po grušču ne uide. Izstop iz grape je sitno drobljiv, zato pazljivost na padajoče kamenje ni odveč.

Na vrhu imamo daljši odmor, vreme in razgledi so prečudoviti. Tudi sestop smo si lahko že teden dni nazaj dobro ogledali. To je običajen neoznačen dostop na Ablanco s Studorskega prevala. Ker poteka po severnem pobočju, je snega več, le detajl na zahtevnem skoku je kopen.

Nadaljujemo kar po uhojenih sledeh do priključka na markirano pot. Na sončnih Jezercih naredimo daljši odmor, ki ga premoti helikopterska intervencija. Ker je pot do Rudnega polja trda in poledenela, ostanejo dereze na nogah.

Med sestopom večkrat pogledujemo v steno Ablance, proti lepo vidni prečnici in nadaljevanju grape. Na parkirišču se posladkamo z dobrotami, ki jih je pripravila Antonija, za analizo lepe nedeljske ture pa se tokrat zapeljemo v bližnji Zatrnik.

Spisal Marjan

Veliki Draški vrh, 22.1.2022

Veliki Draški vrh 2.243 m,
Planina Konjščica 1.438 m

Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Janez, Jana, Marjan, Maks, Sašo, Antonija, Klavdija, Sandi, Tomaž, Deja, Matjaž
trajanje: 6 h 55 min
višinska razlika: cca 1.100 m
dolžina: 11,9 km

Ker je oktobrska tura GS na Spalla del Duranno odpadla, smo jo nadomestili sedaj s turo na Veliki Draški vrh. V jutranji zarji smo se pripeljali na izhodišče na Rudnem polju.

Tu je ravno potekalo odprto evropsko prvenstvo v biatlonu za mlajše člane. Ob tej uri tekem še ni bilo, varnostniki pa so se ukvarjali s pobiranjem usmerjevalnih ograj, ki jim ga je podrl nočni orkanski veter.

Pri postavljanju ograj smo jim pomagali tudi mi, potem pa smo v precejšnem mrazu začeli turo. Nekje nad planino Konjščico je bila pot toliko ledena, da smo si nadeli dereze. Spet se je naredil krasen sončen dan in v zavetrju se je lepo ogrelo.

Tako smo si pod Jezerci privoščili pavzo, nato pa v senci in mrazu nadaljevali proti Studorskemu prevalu. Naš turni smučar je zavil desno in se na Veliki Draški vrh povzpel po snežnih pobočjih, po naši sestopni smeri.

Mi pa smo nadaljevali do Studorskega prevala, kjer smo spet ujeli sonce in veter. Tu smo tudi mi zavili desno, po normalnem pristopu na VDV.

Sprva smo hodili po strmem snežišču s trdim snegom, višje na grebenu pa je bilo precej kopno. Na naši levi se je lepo videla Vzhodna grapa v Toscu in v njej dve skupini pristopnikov.

Na našem vrhu je tudi bilo nekaj ljudi, sami turni smučarji, a ravno ob našem prihodu ni bilo nobenega več, da bi nas slikal vse skupaj. Zaradi vetra se nismo dolgo zadrževali na vrhu, čeprav so bili krasni razgledi po okolici.

Naredili smo dve skupinski sliki, na obeh je manjkal tisti, ki je slikal in nato sestopili, Sandi pa je odsmučal. Nekje nižje smo našli zavetrje in si privoščili odmor za malico.

Sledil je sestop do Jezerc od tam pa do planine Konjščice. Tu smo se zopet malo ustavili in opazovali Gamsovo grapo v Ablanci. Razmere so bile videti super, zato smo sklenili, da jo naslednji teden obiščemo.

Povzpeli smo se na markirano pot Rudno polje - Jezerca in po njej sestopili nazaj do parkirišča na Rudnem polju. Odpeljali smo se proti domu in analizo ture opravili v piceriji Gorenc v Kranju, kjer smo nazdravili Janezovi 150-ti udeležbi na turah GS.

Spisal Tomaž

Trupejevo poldne, 15.1.2022

Trupejevo poldne 1.931 m,
Blekova planina 1.643 m

udeleženci: Sabina, Kristina, Jana, Marjan, Polde, Viktor, Stojan, Marko, Radovan, Anja, Katja, Lili, Nevenka, Antonija, Klavdija, Tomaž, Matjaž, Edo
trajanje: 8 h 20 min
višinska razlika: cca 1.070 m
dolžina: 15,3 km

Zaradi plazovne nevarnosti v visokogorju smo se podali nižje. Plan je bil Trupejevo poldne in Vošca. Zbralo se nas je 18 in eden na poti in najprej smo se zapeljali na OMV Radovljica.

Po jutranji kavi smo se zapeljali do Srednjega Vrha, kjer smo, v iskanju parkirnih prostorov, malo telovadili z avtomobili. Oprtali smo nahrbtnike z zimsko opremo in začeli s turo.

Sprehodili smo se čez vas in višje zavili desno na kolovoz. Po dolini potoka Jerman smo se vzpenjali navkreber in željno pogledovali kje bomo dosegli sonce, naredil se je namreč izredno lep dan.

Višje smo si nataknili krplje in nadaljevali z vzponom po Železnici. Po dobrih treh urah smo dosegli sonce na sedlu med Trupejevim poldnem in Lepim vrhom. Še malo in ob pol poldne smo prišli na Trupejevo poldne.

Dan brez oblačka, razgledi fantastični. V dolinah pa megla. Po pol ure uživanja na vrhu smo nadaljevali. Naš plan je bil greben med Trupejevim poldnem in Blekovo planino.

Greben je bil od zadnjega sneženja še deviški in tako smo mi zarezali špuro. Razmere na grebenu so bile super, nekako bolj za krplje kot za dereze. Vreme in razgledi pa, da bi vriskal.

Kar dolga je do Blekove planine, približno uro in tri četrt smo porabili na grebenu. Na idilični Blekovi planini smo pomalicali in skenslali Vošco.

Preveč bi bilo za kratek dan, saj bi tudi na Vošco mi delali gaz, vendar tokrat navkreber. Tako smo sestopili proti Železnici. Takoj pod Blekovo planino se je sneg že toliko ojužnil, da bilo bi brez krpelj kar naporno.

Nižje smo dosegli gaz in razmere so bile boljše. Še dobro, ker so se ene krplje polomile. Malo smo se še vlekli po dolini potoka Jerman, nato pa prišli nazaj v Srednji Vrh.

Tu smo pred koncem ture opravili še nakupe sira, kislega mleka in jogurtov.Ob prihodu do avtomobilov smo se z nekaterimi razšli, večina pa se nas je ustavila še na analizi ture pri Danici v Dovjem.

Super preživeta sobota.

Spisal Tomaž

Planica pod Krnom, 8.1.2022

Špik 858 m,
Na Oslih 1.190 m,
Planica pod Krnom 1.376 m,
Italijanska vojaška kapela na Planici 1.220 m

Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Janez, Silva, Marjan, Maks, Mitja, Gašper, Viktor, Stojan, Marko, Marko, Nevenka, Antonija, Klavdija, Tomaž, Deja, Stane, Matjaž, Primož
trajanje: 6 h 20 min
višinska razlika: cca 1.200 m
dolžina: 14,4 km

Že nekaj let je tradicija, da je prva tura gorniške skupine v letu na tolminskem koncu. Tako smo se ob 6h zjutraj odpeljali proti Idriji.

Vmes smo še malo pobirali tako, da se nas je na jutranji kavi v baru Likarca v Idriji zbralo kar 18, kar je tretja najvišja številka udeležencev na turah GS.

Z vožnjo smo nadaljevali po dolini reke Idrijce in se preko Mosta na Soči in Tolmina pripeljali do našega izhodišča, vasice Kamno pri Kobaridu.

V majhni vasici smo komaj našli dovolj veliko parkirišče za vse naše avtomobile. Dvajset do devetih smo začeli s turo. Spodaj na 200 m nadmorske višine je bilo seveda vse kopno.

Po nemarkirani stezici smo se povzpeli 200 višinskih metrov do vasice Libušnje, ki leži ob cesti, ki pelje iz Kobarida v Vrsno, rojstnemu kraju Simona Gregorčiča in naprej proti planini Kuhinja.

Mi smo šli po cesti le nekaj metrov in nato zavili levo, spet na nemarkirano stezico. Stezica je imela več variant in hitro lomastiš po hosti, na strmem terenu.

Takrat pomaga, če ti kdo pomaha iz višje ležeče stezice in hoja je takoj udobnejša. Na prelomnici, kjer se strmi teren nekoliko položi, smo naleteli na sneg.

Naš prvi vrh je bil Špik, ki leži nekako na sredini, nad Libušnjami in Vrsnim. Nadaljevali smo po grebenu, ki gre proti severovzhodu. Na grebenu smo dosegli naslednji vrh, Na Oslih.

Tu smo še malo nadaljevali po grebenu. Potem smo zavili levo proti Planici. Ker smo imeli nekakšno retrospektivo GS izpred 15 let, se je skupina zelo razvlekla.

Sčasoma pa smo na vrh le prilezli vsi in uživali v prekrasnih razgledih. Videlo se je morje in globoko v Furlansko nižino. Tako smo prepoznali tudi cilja decembrske ture GS.

Sestopili smo sprva po isti poti nato pa zavili desno in tako smo obiskali še italijansko vojaško kapelo na Planici. Zgrajena je bila konec leta 1916 na pobudo poveljnika alpinskega bataljona Val Tanaro, majorja Celestina Besa.

Tako je kapela ponekod zabeležena tudi kot italijanska vojaška kapela Bes oziroma kapela Marije, tolažnice žalostnih.

Večkrat je bila obnovljena, nazadnje leta 2020 in je ena mnogih ohranjenih vojaških in sakralnih objektov iz obdobja prve svetovne vojne v Posočju.

Po desni strani grebena smo sestopili do naše pristopne poti pod Špikom in po njej sestopili do izhodišča. Na poti domov smo seza analizo ture ustavili v Spodnji Idriji v gostilni Na Vas'.

Spisal Tomaž