Špik 858 m,
Na Oslih 1.190 m,
Planica pod Krnom 1.376 m,
Italijanska vojaška kapela na Planici 1.220 m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Janez, Silva, Marjan, Maks, Mitja, Gašper, Viktor, Stojan, Marko, Marko, Nevenka, Antonija, Klavdija, Tomaž, Deja, Stane, Matjaž, Primož
trajanje: 6 h 20 min
višinska razlika: cca 1.200 m
dolžina: 14,4 km
Že nekaj let je tradicija, da je prva tura gorniške skupine v letu na tolminskem koncu. Tako smo se ob 6h zjutraj odpeljali proti Idriji.
Vmes smo še malo pobirali tako, da se nas je na jutranji kavi v baru Likarca v Idriji zbralo kar 18, kar je tretja najvišja številka udeležencev na turah GS.
Z vožnjo smo nadaljevali po dolini reke Idrijce in se preko Mosta na Soči in Tolmina pripeljali do našega izhodišča, vasice Kamno pri Kobaridu.
V majhni vasici smo komaj našli dovolj veliko parkirišče za vse naše avtomobile. Dvajset do devetih smo začeli s turo. Spodaj na 200 m nadmorske višine je bilo seveda vse kopno.
Po nemarkirani stezici smo se povzpeli 200 višinskih metrov do vasice Libušnje, ki leži ob cesti, ki pelje iz Kobarida v Vrsno, rojstnemu kraju Simona Gregorčiča in naprej proti planini Kuhinja.
Mi smo šli po cesti le nekaj metrov in nato zavili levo, spet na nemarkirano stezico. Stezica je imela več variant in hitro lomastiš po hosti, na strmem terenu.
Takrat pomaga, če ti kdo pomaha iz višje ležeče stezice in hoja je takoj udobnejša. Na prelomnici, kjer se strmi teren nekoliko položi, smo naleteli na sneg.
Naš prvi vrh je bil Špik, ki leži nekako na sredini, nad Libušnjami in Vrsnim. Nadaljevali smo po grebenu, ki gre proti severovzhodu. Na grebenu smo dosegli naslednji vrh, Na Oslih.
Tu smo še malo nadaljevali po grebenu. Potem smo zavili levo proti Planici. Ker smo imeli nekakšno retrospektivo GS izpred 15 let, se je skupina zelo razvlekla.
Sčasoma pa smo na vrh le prilezli vsi in uživali v prekrasnih razgledih. Videlo se je morje in globoko v Furlansko nižino.
Tako smo prepoznali tudi cilja decembrske ture GS.
Sestopili smo sprva po isti poti nato pa zavili desno in tako smo obiskali še italijansko vojaško kapelo na Planici. Zgrajena je bila konec leta 1916 na pobudo poveljnika alpinskega bataljona Val Tanaro, majorja Celestina Besa.
Tako je kapela ponekod zabeležena tudi kot italijanska vojaška kapela Bes oziroma kapela Marije, tolažnice žalostnih.
Večkrat je bila obnovljena, nazadnje leta 2020 in je ena mnogih ohranjenih vojaških in sakralnih objektov iz obdobja prve svetovne vojne v Posočju.
Po desni strani grebena smo sestopili do naše pristopne poti pod Špikom in po njej sestopili do izhodišča. Na poti domov smo seza analizo ture ustavili v Spodnji Idriji v gostilni Na Vas'.
Spisal Tomaž
Fotografije Tomaž
Fotografije Marjan
Fotografije Matjaž
Fotografije Gašper
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar