Großer Speikkogel 2.140m,
Seespitz 2.066m,
Hühnerstütze 1.989m,
Koralpenhaus 1.966m,
Großhöllerehütte 1.790m
udeleženci: Janez, Matjaž, Antonija, Katja, Tomaž, Marjan
trajanje: 5 h
višinska razlika: cca 670 m
dolžina: 12,7 km
Kje drugje kot v hribih, je še lepše preživeti zadnji dan starega leta. Od ideje za silvestrsko turo je minilo kar enajst let in je postala naš tradicionalni način slovesa od starega leta.
Samo enkrat, to je leta 2018, ture zaradi slabega vremena ni bilo. Pred nami je bila torej 10, jubilejna silvestrska tura.Zato malo statistike, ki je zaradi specifičnega dneva kar zanimiva.
Za prvo turo je bila izbrana Vrtača po grapi Y. Noben pohodnik se ni udeležil vseh tur. Največkrat je bilo 6 oziroma 7 udeležencev na turi in samo enkrat več kot 10.
Kljub delovnemu dnevu pred dvemi leti,
se nas je na Zirbitzkoglu zbralo kar 13 pohodnikov. Ker nam je ostal v lepem spominu, smo tokrat izbrali njegovega soseda, Koralpe.
Gorski masiv, ki predstavlja naravno mejo med avstrijskima zveznima deželama Koroško in Štajersko, omogoča številne pohodniške poti, primerne za vse letne čase.
Jutranji kavi je sledil mejni prehod Ljubelj, ki smo ga z ustreznimi dokumenti uspešno prečkali. Nadaljevali smo do Wolfsberga / Volšperka, kjer smo zapustili avtocesto.
Na smučišče smo prišli med prvimi, čeprav smo zaradi goste megle v dolini zgrešili odcep za Koralpe. Kar po zahodnem robu smučišča smo nadaljevali do priključka transportne ceste.
Tu se nam prvič odprejo dih jemajoči razgledi na naše gore. Ob lepem zimskem vremenu, kot smo ga bili deležni, je tako obširen pogled naravnost spektakularen.
Po ratrakirani cesti smo v družbi številnih turašev nadaljevali do zaprte koče Koralpenhaus. Kljub temu smo v njenem zavetrju naredili krajši odmor in se spraševali, kje je sedaj tisti napovedani veter s sunki med 50 in 60km/h.
No, na vrhu je res nekoliko pihalo, ampak daleč od vetra, ki je značilen za te kraje. Preverjeno, že večkrat. Na najvišjem vrhu, ki nosi ime po baldrijanu oziroma špajki, stoji vojaška radarska postaja, na sosednjem, zahodnem vrhu pa oddajnik avstrijske televizije.
Zanimivo naključje,
v decembru smo obiskali tudi oddajnik na Sljemenu,
kmalu zatem pa še oddajnik na Uršlji gori. Spustili smo se do sedla, kjer smo nadaljevali severno, po mejnem slemenu na vrh Seespitz.
Vrh leži izven markirane poti in je dostopen z nekaj metri lažjega plezanja. V nadaljevanju se večinoma kopen greben razširi in spusti do nižje ležečega manjšega smučišča Weinebene.
Zaradi logistike smo z vrha Hühnerstütze sestopili proti zahodu, v smeri jutranjega izhodišča. Ker je bilo napihanega in nepredelanega snega precej, smo se opremili s krpljami.
Pri koči Großhöllerhütte ujamemo gozdno cesto. Večji del ceste leži v senčni dolinici, zato ostanejo krplje na nogah. Srečamo veliko turnih smučarjev, ki hitijo ujeti popoldansko smuko.
Gozdna cesta nas v slabi urici pripelje nekaj metrov nižje od parkirišča, ki pa je za razliko od jutra tokrat nabito polno s pločevino. Analizo ture naredimo kar v prvi okrepčevalnici ob smučišču.
Žal so vsi lokali v senčni legi, zato smo vitamin D zamenjali za vitamin B. Nazdravimo lepi turi, s katero se poslovimo od starega leta in zapeljemo proti domu, da ne zamudimo silvestrskega večera.
Spisal Marjan
Fotografije Marjan
Fotografije Tomaž
Fotografije Matjaž
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar