Planinarska kuća na Strahinjščici 618 m,
Sušec 846 m,
Goleš 680 m,
Slon 445 m
PD Rašica
udeleženci: Kaja, Ema, Lučka, Ian, Daša, Marjan, Mojca, Katarina, Laura, Srečko, Nina, Ksenija, Črt, Maša, Tia, Robi, Gordan, Tomaž, Miro, Tinkara, Ivan, Dandi
trajanje: 4 h 50 min
višinska razlika: 850 m
dolžina: 12,5 km
Za prvo turo vodniškega odseka smo se odpravili na Hrvaško. Cilj je bila Strahinjščica (tudi Strahinjčica), hišna gora mesta Krapina. Do Krapine je možno priti po dveh praktično enakovrednih variantah, čez Zagreb ali čez Ptuj.
Zaradi pobiranja in posledično jutranje kave v Grosupljem smo se odločili za varianto čez Zagreb. Vse do Zagreba nam je šlo dobro, na Zagorski avtocesti pa se nam je zapletlo, ker je eden od avtov zakuhal.
Polovica udeležencev, ki je prišla direktno na izhodišče nas je zato morala malo počakati. S turo smo pričeli v zaselku Strahinje. Po poti sedmih ovinkov smo v dobri uri prišli do planinske koče na Strahinjščici.
Naredila se je krasna sobota, a koča je odprta le ob nedeljah, pa še to od pomladi do jeseni. Tako smo pomalicali iz nahrbtnikov in nadaljevali po grebenu na vzhod, na najvišji vrh Strahinjščice, Sušec.
Vrnili smo se do koče in nadaljevali po zahodnem grebenu na vrh Goleš in potem še na vrh Slon in na razgledišče na skrajnem zahodnem koncu grebena Strahinjščice.
Greben Strahinjščice je dolg 8 km in mi smo ga prehodili dobri dve tretjini. Z razgledišča smo sestopili v dolino do zaselka Podgora Krapinska in nato nazaj v Strahinje.
Za nekatere udeležence je bilo tu izleta konec, nekaj pa nas je odšlo še na ogled Krapinskega muzeja neandertalcev.
Muzej, ki je tudi prejemnik številnih nagrad, ne predstavi samo življenje neandertalca, tega mističnega evropskega pračloveka, ki je glavna atrakcija muzeja, temveč tudi zgodbo o nastanku sveta, zgodovini zemlje in prvih organizmih, prav tako pa tudi sam nastanek človeštva.
Zgodba o muzeju se je načeloma začela leta 1899, ko je krapinski učitelj našel “čudne kosti”. Te je poslal hrvaškemu paleontologu Gorjanoviću, ki je v krapinskih jamskih nahajališčih s svojo ekipo v naslednjih šestih letih našel približno devetsto »človeških fosilnih kosti« in številna kamnita orodja iz obdobja paleolitika.
Našli so tudi fosilne ostanke jamskega medveda, volka, losa, ogromnega jelena, toplokrvnega nosoroga, divjega goveda in drugih živali. Starost tega bogatega nahajališča sega 130.000 let v preteklost.
Zadovoljni s turo in ogledom muzeja smo odšli zapravit še zadnje kune v življenju. Ta dan je bil namreč zadnji, ko se je na Hrvaškem lahko plačevalo s kunami. Nato smo se odpeljali domov in se vmes ustavili še za analizo ture v gostilni Deteljica v Dobruški vasi.
Spisal Tomaž
Fotografije Tomaž
Fotografije Marjan
Relive
