Vidalj 1184 m,
Dnić 1190 m,
Fratar 1353 m,
Suhi vrh nad Hahliči 1280 m,
Planinski dom Hahlići 1097 m
PD Rašica
udeleženci: Ema, Martina, Kristina, Marjan, Jan, Martin, Urša, Brane, Robi, Lota, Andreja, Alenka, Tomaž, Anita
trajanje: 8 ur 55 min
višinska razlika: 1300 m
dolžina: 18,5
Po slabem tednu smo spet odšli na Hrvaško. Zapeljali smo se do Reke in potem v njeno zaledje na Grobniško polje. Tu se dvigajo Grobničke Alpe. Kljub imenu to seveda niso Alpe temveč rob Gorskega Kotarja in s tem Dinarsko gorovje.
Grobničko polje pod temi vrhovi je kraško polje na katerem so leta 1978 zgradili Automotodrom Grobnik. Od takrat pa do leta 1990 so tu vsako leto organizirali dirko za veliko nagrado Jugoslavije, ki je veljala za svetovno prvenstvo v motociklizmu.
Naša jutranja vožnja se je zaključila v kraju Podkilavac. Tu je izhodišče za več variant pristopa na vrhove Grobničkih Alp. Naš cilj je bil vzhodni greben v pristopu, glavni vrh Fratar, obisk koče Hahlići in sestop po Čeki.
Sprva kar nekaj časa po ravnini smo počasi prišli do razcepa poti. Levo je šla pot čez Mudna dol, mi pa smo zavili desno na vzhodni greben. V spodnjem delu grebena je raslo vse polno špargljev, višje pa so se začeli odpirati razgledi.
V daljavi smo videli prej omenjeni automotodrom, predvsem pa smo slišali zvok motorjev z njega. Dandanes namreč tam prirejajo dirke nižjega razreda. Predvsem pa so se nam odpirali razgledi na Reški zaliv, kvarnerske otoke in Učko.
Višje smo se spet srečali s potjo, ki gre čez Mudna dol in kmalu zavili na naš prvi vrh danes, Vidalj. Po postanku smo sestopili nazaj na glavno pot in po njej prišli do sedla med vrhovoma Dnić in Fratar.
Najprej smo skočili na Dnić, se vrnili na sedlo in se povzpeli na naš glavni vrh. Če sta bila prva vrhova oba travnata je Fratar pokazal bolj skalni značaj, pot na vrh vodi skozi labirint škrapelj.
Naš danes najvišji vrh sicer ni najvišji tu. Prvak Grobničkih Alp je s 1376 m bližnji
Obruč, ki smo ga obiskali leta 2011. A razgled proti morju ima Fratar zaradi svoje nekoliko bolj južne lege lepši kot Obruč.
Sestopili smo na drugo stran. Kmalu smo prišli do razcepa poti. Tu je bil v planu vzpon še na četrti vrh danes. Nekateri so se odločili, da gredo direktno do koče, drugi pa smo skočili na Suhi vrh, ki je še bolj skalnat kot Fratar.
Vrnili smo se do razcepa in se pridružili ostalim v koči oziroma v planinskem domu Hahlići. Po daljšem odmoru smo sestopili po Čeki in po slabih devetih urah zaključili kar konkretno turo.
Poslovili smo se od Marjana, ki je na turo prišel s Krka in se odpeljali nazaj v Slovenijo na analizo ture v Ilirski Bistrici in nato brez gneče na primorki prišli nazaj v Ljubljano.
Spisal Tomaž
Fotografije Tomaž
Fotografije Marjan
Sled poti
Ni komentarjev:
Objavite komentar