Kraljevska špica / Monte Re, 9. 5. 2026

Kraljevska špica / Monte Re 1912 m

PD Rašica
udeleženci: Srečko, Beno, Janez, Srečko, Simona, Maja, Alessio, Marko, Robert, Irena, Anica, Damijana, Tomaž, Martina, Beti, Mateja
trajanje: 5 ur 50 min
višinska razlika: 1040 m
dolžina: 6,7 km


Petnajst gornikov se nas je odpeljalo proti Kranjski Gori in preko mejnega prehoda Rateče do Trbiža. V gostišču Dawit smo se ustavili za jutranjo kavo. 

Potem smo se vozili po dolini reke Ziljice do kraja Rabelj / Cave del Predil in parkirali nad mestom na višini 935 m.  
   
V Rablju so bili nekoč rudniki svinca in cinka. Rudo so kopali stoletje do zaprtja leta 1991. Pomembno vlogo je imel okoli leta 1900 zgrajeni povezovalni rov pod Predilskim sedlom med Rabljem in našim Logom pod Mangartom. 

Služil je za odvodnjavanje odpadne vode pri izpiranju rudnin. Dolg je 4844 metrov, širok 2.5 m in visok 2 metra. Zato je služil tudi za prevoz opreme in prihod delavcev na delo z naše strani. 

Med prvo svetovno vojno v času soške fronte so Italijani z  ozkotirno železnico po tem rovu prepeljali zelo veliko materiala in ljudi.
   
Turo smo začeli po široki vozni cesti, se po pol ure odcepili v grapo in po strmini skrajšali pot do zaključka ceste, ki pripelje do opuščene rudniške zgradbe. Odprl se nam je pogled na dolino, po kateri smo prišli. 

Ob postanku nam je pridružil še naš zadnji naš sopotnik, domačin, doma v bližini Belopeških jezer. Povedal nekaj podrobnosti o takratnem rudniškem delu. 

Nadaljevali smo po zelo strmi gozdni stezi vse do prvega vrha, vmes je bilo le nekaj kratkih lažjih prehodov, veliko pa zahtevnih predelov, kjer je bilo treba še posebno paziti. 

Prišli smo na vrh Male kraljevske špice / Picolo Monte Re na 1500 m. Vreme je bilo lepo, videlo se je na naše zahodne Julijce, v dolini pa Rabeljsko jezero. 

Na vrhu stoji križ, sestavljen tudi iz rudarskih orodij, čelade, lopate in podobno. Do tod naj bi segali rudniški rovi. Med potjo smo na več mestih opazili zapuščene jeklene cevi, okrog 10 cm premera, za dovod vode do zgornjih rudnikov. 

Po kratkem postanku nadaljujemo z malo spusta in kratki ravnici nato pa zopet zelo strm vzpon. Gozd je poraščen z borom na kamnitem terenu in z bukvijo tam, kjer je več zemljine, povsod pa enako strmo navzgor.Prišli na 1800 m višine, kjer se nam je prikazal vrh in pot do njega. 

Na kratki ravnici ob ozkem grebenu smo prehodili manjšo sneženo krpo. Ostalo je še 200 m vzpona na 1912 m visoko Kraljevo špico / Monte Re. Na vrhu je obeležje, krona in na njej rudniški simbol  prekrižani kladivi, spodaj pa znak društva, kamor spada ta vrh. 

Hodili smo 3 ure in 10 minut. Vreme je bilo lepo, vidljivost na gorovje in v dolino prav tako. To so bili dobri pogoji za malo daljši počitek. 

Vračali smo se po poti vzpona, zavedajoč se, da je treba sestopati zelo pazljivo. Turo smo uspešno zaključili po slabih šestih urah. Analizo ture smo napravili na Jesenicah.

Spisal Janez