Grintovec, 16. 5. 2010

Grintovec, 2558 m

udeleženci: Bozo, Luka, Katja, Petra, Robi
trajanje: 7h 30min
višinska razlika: cca 1700m

Po poscani sobotni Zofki je prišla nedelja.Plan je bil Grintovec, najvišji vrh Kamniških-Savinjskih Alp.

Zbor je bil ob 7ih pred biljardnico na Brodu. Naš zagnan hribovec Tomaž zaradi obveznosti ni mogel z nami, tako da je prevzel njegovo mesto voditelja Robi. Jaz, Robi, Luka in še dve novi kandidatki(Katja in Petra) smo se odpravili proti Kamniku, kjer je bila prva postojanka Petrol (KAVA in CIGARET).

Po končanem obredu se odpeljemo proti domu v Kamniški Bistrici, kjer vožnjo nadaljujemo po gozdni cesti do parkirišča pri spodnji postaji tovorne žičnice na Kokrsko sedlo. S parkirišča se ob 8:30 usmerimo po oblačni vetrovni peš poti, v smer Kokrsko sedlo. Po nekem času hoje in slačenja (VROČIH PUNC) pridemo do prvega snega, kjer obujemo dereze in nadaljujemo pot proti sedlu.

Cojzova koča na sedlu je bila zaprta, zato po kratkem postanku brez toplega čaja nadaljujemo pot. Po smerokazu nas je do vrha ločilo še 2ure hoje. Vreme do vrha je bil zelo vetrovno in veliko snega, zato previdnosti zaradi zdrsa ni manjkalo.Vsi zadihani na vrh prispemo ob 12:30, kjer smo ostali samo minutko, ker nas je skoraj odpihnilo. Tako da je bil  postanek za malico malo nižje v skalah.

Po končani malici, smo po gojzarjih odsmučali nazaj proti dolini.Na poti nazaj proti Ljubljani smo se še ustavili v žalostnem spominskem parku, kjer stoji spominska plošča Aleša-Čevla.

Turo smo veselo zaključili s pijačo na našem zbornem mestu, saj smo še zraven navdušili še dve novi dekleti za naše naslednje podvige.

Spisal Bozo

Fotografije Luka

 

 

Veliki Nabojs, 20. 9. 2009

Veliki Nabojs (Monte Nabois Grande) , 2313m

udeleženci: Bojan, Luka, Robi, Tadej, Tomaž
trajanje: 8h 37min
višinska razlika: cca 1450m

Zadnji poletni vikend. V petek popoldne smo se z Lukom, Alenko in Ano odpravili proti lepotam zahodnih Julijcev - Bovec.

V nedeljo se je nama z Lukom dan začel ob 5 uri zjutraj s turško kavico in glasno sovo. Malo pred šesto zjutraj sva se odpravila proti Trbižu. Zmenjeni smo bili s Tomažem, Robijem in Tadejem (seveda brez zamude ni šlo).

Iz Trbiža smo pot nadaljevali še približno 10 km proti zahodu, v dolino Zajzero. Parkirali smo na višini 897m in od tu nadaljevali peš. Pot čez reko nam je vzela dodatne pol ure časa, ker je hudournik odnesel stari most. Vrniti smo se morali do novega mostu in od tam nadaljevati pot.

Po uspešnem prečkanju reke, smo po makadamski gozdni cesti prišli do tovorne žičnice na višini približno 1177m. Nadaljevali smo po vijugasti stezici. Po dveh urah hoje smo preznojeni prispeli do koče Pellearini (1499m). Privoščili smo si enourni postanek s čajčkom in šnopčkom.

Nadaljevali smo proti zahodu po poti št. 616. Na višini, kjer smo za seboj pustili še zadnje drevje in grmičevje, smo dosegli dno široke doline, ki se vzpenja do Nabojseve škrbine. Vzpon na vrh se je odcepil desno malo pod škrbino (na V strani). Stari sin Šarc ga je spregledal in tako smo pot še malo podaljšali.

Čez strmo pečevje, travnata pobočja in vršno skalovje smo s pomočjo jeklenice prispeli na razgledni vrh. Po dve urni hoji nas je na vrhu Nabojsa (2313), čakal velik železni križ z Marijo in lepim razgledom na kozoroge in okolico.

Po postanku z malico, mojemu dvakratnim srečanjem s križem in fotografiranjem smo se po isti poti vrnili nazaj proti koči, kjer je bilo treba razkužit usta …Po dve rundah razkuževanja in lenarjenja na sončku smo se počasi odpravili nazaj proti dolini.

Naše druženje smo uspešno zaključili na koncu doline z mrzlim pivom, kjer smo zadovoljni in nasmejani nazdravili in ob dobri debati o ekologiji in o tem, da dandanes še vedno delajo reklame ljudje, ki so naredili našo prelepo reklamo Slovenija moja dežela, katere podatke nam je zaupal Robi in uspešno zaključili turo.

Spisal Bojan

Fotografije Tomaž

Fotografije Tadej