Kofce, Toplar, Kofce gora, 25.4.2004

Dom na Kofcah 1488 m, Toplar 2000 m, Kofce gora 1967 m

Udeleženci: Čevl, Robi, Šaro

Trajanje: 6h 5min

Višinska razlika: cca 1260 m



Plan za turo je bil enostaven, na Kofce, potem pa bomo videli. Če bodo razmere ugodne še na Veliki vrh.







Z Robijem sva jo mahnila proti Križam pobrat Čevla, ki je bil tam pri Saši na vikendu. Zaspanost je botrovala manjši orientacijski zmedi, ko sva se peljala proti Preddvoru namesto proti Golniku.

A je bila zadeva hitro sanirana in kmalu sva prispela v Križe. Po kavici smo se odpeljali v Dolžanovo sotesko, v kraj Dolina (740 m) kjer je bilo naše izhodišče.






Pot je bila že na začetku zelo strma in zelo hitro smo pridobivali višino. Malo pred prevalom Kal (1112 m) smo se slikali v kabini za slikanje ali kot jim pravijo nepoučeni, lovske opazovalnice.

Od Kala naprej pot ni bila več tako strma, pač pa zasnežena. Po skupaj slabih dveh urah smo prispeli do doma na Kofcah. Tu smo malo pomalcali, se pozanimali kako je s potjo in krenili naprej.

Malo nad Kofcami smo si nataknili gamaše in dereze, snega je bilo namreč vedno več. Gaz je bila spihana tako da smo gazili nekaj časa bočno po pobočju potem pa kar direktno v strmino.

Pot je bila utrujajoča, spredaj smo se menjavali in tako prilezli na vrh grebena Košute in potem še na Toplar (2000 m) neizrazit vrh vzhodno od Velikega vrha (2088 m).

Prvi dvatisočak letos je bil to, sicer zadnji 351. na seznamu slovenskih dvatisočakov

Sklenili smo da bo to dovolj za danes, smo kar vsi že čutili noge, pa še zoprno je pihalo čez greben in poti proti Velikemu vrhu nismo nadaljevali.

Po grebenu smo šli še do Kofce gore (1967 m) in potem po strmini dol.

Najprej smo hodili, potem pa se je Čevl odpeljal navzdol kar po riti. Z Robijem sva se najprej “zgražala” češ, poglej ga otroka, a sva se nato tudi midva odpeljala navzdol. Prav lepo je letelo, bili pa smo seveda čisto mokri.

Pri Domu na Kofcah smo bili tako zelo hitro in okrepčali smo se z borovničkami oziroma Čevl z medenim žganjem. Potem smo se spustili do Kala, kjer se je nekaj silil dež a resneje ni zapretil.

Še spust do Doline in tura je bila končana, mi pa nadpovprečno utrujeni.

V Križah pri Saši smo se ustavili še na pivu in določanju datuma za Čevla in Sašo, potem pa sva z Robijem nadaljevala pot proti Ljubljani, tokrat brez orientacijskih težav.

Zelo lepa in kar zahtevna zimska tura je bila.

Spisal Šaro