trajanje 18h 23min
višinska razlika: cca 1600 m (cca 1100 m v steni)
V sklopu priprav na sezono v Centralnih Alpah sem si omislil Dolgo Nemško smer. Naneslo je tako, da je bila tura ravno dan po velikem nogometnem razočaranju na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki, ko nam je osmina finala spolzela v zadnjih sekundah. No, tudi na turi ni šlo čisto brez zapletov
Bil je dopustniški četrtek, vremenska napoved fantastična. Ob 4h zjutraj sva se Grega, gorski vodnik in predsednik naše PD, dobila pred društvom v Šentvidu in se odpeljala proti Vratom. Ob 5h sva že bila v Vratih in ob sončnem vzhodu nabrušena začela s turo. Po dobri uri in pol sva bila na vstopu v steno in začela se je plezarija.
Vstopni raztežaj mi je znan že iz prejšnjih dveh obiskov Stene (kopna Slovenska smer, snežna Slovenska smer). Po njem se Slovenska smer obrne levo, Nemška pa desno, čez zaključek Wagnerjeve grape in desno ob njej po Nemškem stebru, ki se pne od vznožja stene do vrha Triglava. Plezanje je potekalo tekoče, težavnost pa se je menjaval v območju od II- do III+.
Vmes je na desni 30 metrski stolp imenovan Grad, midva pa sva po cca 3 urah plezanja prišla na Nemški turnc. Tu sva pomalicala, se vpisala v vpisno knjigo, nakapljala nekaj vode in si nadela dereze. Nadaljevala sva namreč po s snegom zaliti Nemški grapi. Iz nje sva približno na višini, kjer gre izstop Zimmer-Jahn levo, zavila v desno po izpostavljeni prečki in nadaljevala z vzponom po Nemškem stebru.
Čas je neverjetno hitro tekel, tempo se je zaradi moje utrujenosti zmanjšal in kar trajalo je da sva prišla do Luske. Vstop je zoprn (IV-) in kar trajalo je da sem se nekako skobacal čez. Pri tem je pomagal Grega, ki je vlekel vrv, vendar sva se slabo slišala, ker je bil že na vrhu Luske. Do tja vodi temačen kamin, v katerem je deževal skopneli sneg s stene.
Na vrhu Luske je lepa terasa od tam pa je treba v levo na izpostavljen rob, kjer se prestopi v steno in po tem po neverjetno izpostavljeni prečki v levo. Sledi še strm izstop po žlebu do Jugove police. Tu naju je pričakal svež sneg in najinih težav še ni bilo konec.
Grega je zaradi snega poskusil da bi izstopila čez temno in mokro steno direktno na Kugijevo polico. A tudi tam je bil v zgornjem delu sneg in varjanto je bilo treba opustiti. Nič, abzajl nazaj na Jugovo polico. Izkazalo se je da sneg na njej ne predstavlja prevelikega problema, pa še oskrbela sva se z vodo ki je tekla čez polico, kot kakšen konkreten potok.
Volja po fotografiranju me je vmes zapustila, pa tudi fotoaparat sem imel pospravljen v nahrbtniku. Po Jugovi polici sva po več kot 11 urah v steni le prilezla na Plemenice, tik ob Kugijevi polici.
A brez skrbi, težav ni bilo konec. Vreme je bilo cel dan lepo, a popoldne se je na Plemenicah zaredila megla in naju pričakala. Vidljivost je bila le kakšnih 20 metrov in v takih pogojih sva iskala markirano pot proti Luknji.
Po kakšni uri iskanja sva bila na zelo dobri poti, Grega je nižje sledil robu stene, jaz nekoliko višje nečemu kar bi lahko bila nemarkirana pot. Ravno, ko je bil Grega popolnoma prepričan, da mu je jasno kje sva, se je megla razkadila in dejansko na najini desni se je pojavila Sfinga in hitro sva bila na markirani poti.
Sledil je sestop v po ferati do Luknje, kamor sva prišla tik pred temo. Potem pa še sestop v temi do parkirišča pred Aljaževim domom.Tja sva prišla po več kot 18 urah.
Zelo naporno, a vredno.
Spisal Tomaž
Ni komentarjev:
Objavite komentar