Madritschen / Monte Madrizze 1919 m,
Winkelturm / Torre Winkel 2041 m,
Knoflachkofel / Torre Clampil 2078 m,
Konjski špik / Monte Cavallo di Pontebba / Rosskofel 2239 m,
Creta di Pricot 2230 m,
Baitza Winkel / Winkelalm 1470 m
PD Rašica
udeleženci: Srečo, Maja, Vesna, Barbara, Damjana, Tomaž, Deja, Stane, Ana
trajanje: 8 ur 45 min
višinska razlika: 110 m
dolžina: 11,2 km
Konjski špik je razgledna gora v glavnem grebenu Karnijski Alp v bližini prelaza Mokrine / Nassfeldpass / Passo di Pramollo (1530 m). Kljub relativni bližini kar ni in ni prišel na vrsto. Vse do letos, ko smo ga uvrstili v program društva.
Po jutranji kavi na standardni lokaciji za izlete v tem koncu, smo se zapeljali v Tabljo / Ponteba in od tam proti Mokrinam. Ob zadnji desni serpentini pred prelazom smo parkirali in se srečali z udeleženko, ki je sama prišla iz Trsta.
Po dolini Winkel smo krenili proti planini in malo za njo zavili proti smučišču. Z višino bi se nam v lepem vremenu odprli razgledi na vse naše vrhove in naš greben a zaradi nizke oblačnosti nismo videli prav dosti.
A zaradi oblačnosti nam tudi vroče ni bilo. Naš prvi cilj je bil mejni vrh Madritschen, ki sicer ni najvišja točka smučišča Mokrine, je pa stičišče kar nekaj naprav. Kljub poletju je tu kar živahno, precej naprav obratuje, vse polno je igral in ljudi ni malo.
Mi smo ta živahen svet kmalu zapustili in šli v bolj samotne konce. Najprej nas je čakala ferata Winkelturm Ostgrat Klettersteig, po vzhodnem grebenu na vrh Winkelturm. Od smo sestopili v sedlo in nato na naslednji vrh, Torre Clampil.
Oba vrhova sta kot nekakšna stolpa z navpičnima stenama proti jugu in oba sta mejna vrhova. Z vrha Torre Clampil gre pot nekoliko zahodno, kjer se stena proti jugu ni več povsem navpična in potem po ferati še vedno precej strmo do sedla.
Od tu gre ferata Enrico Contin proti vrhu Konjskega špika, ki pa že ni več mejni vrh in v celoti leži v Italiji. Sestopili smo po vzhodnem grebenu in vmes pobrali še vrh Creta di Pricot.
Tu gre Alta Via CAI Pontebba. Sprva po mestoma ozkem grebenu nato skoke v grebenu obide po desni strani. Težave ne presegajo dobre enke, je pa precej izpostavljeno in ves čas je polna koncentracija.
Vreme se je med tem izboljšalo, posijalo je sonce in tudi težave so izginile, saj smo sestopali po prijetnem travnatem pobočju. Za zaključek pa nas je vseeno čakal še en nekoliko adrenalinski del.
Sestop po grapi, ki je najtežji del te poti. Težave spet niso prevelike in kmalu smo bili v lažjem svetu. Na sedlu Pridola smo zavili v dolino Winkel in se na planini ustavili na pijači. Pravzaprav bi tu tudi jedli a so s kuhinjo za ta dan zaključili.
Tako smo se na izhodišču poslovili od Barbare in se zapeljali v Slovenijo na analizo ture.
Spisal Tomaž
Fotografije Tomaž
Fotografije Srečo
Sled poti
Ni komentarjev:
Objavite komentar