Zeppezauerhaus am Untersberg 1663 m,
Geierck 1805 m,
Salzburgerhochtron 1853 m,
Schellenberger Eishöhle 1570 m,
Toni Lenz Hütte am Untersberg 1450 m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Janez, Srečko, Marjan, Katarina, Silvo, Anka, Tomaž, Franc, Milojka, Matjaž
višinska razlika: 1670 m
trajanje: 11 h 15 min
dolžina: 16,5 km
Tokratni cilj gorniške skupine je bila relativno nizka gora v zelo oddaljenem Salzburškem pogorju. Za takšno odločitev mora obstajati poseben razlog, smo premišljevali. To se je v nadaljevanju tudi potrdilo.
Zgodaj zjutraj se nas je deset planincev odpeljalo skozi karavanški predor v smeri proti Salzburgu. V Avstriji je bilo na avtocesti zelo veliko gradbenih del. Začelo se je že pri Gmundu na krajšem odseku, potem pa skoraj neprekinjeno kmalu po odcepu za Bischofshofen.
Med vožnjo smo poslušali radio in napovedovalec je opozarjal, da je od Salzburga naprej proti jugu 20-kilometrov dolga kolona, malo kasneje že 28 kilometrov in da se čas vožnje podaljša za več ur. Bila je binkoštna sobota.
V Avstriji in Nemčiji imajo praznik tudi v ponedeljek. Začenjal se je torej podaljšan vikend za oddih tudi na morju. Peljali smo se do odcepa za Grödig, nato pa po lokalni cesti do plačljivega parkirišča na višini 460 m.
Začeli smo malo naprej in že smo bili na gorski stezi, ki pelje v zelo ozko sotesko in takoj po visokih stopnicah (35 cm) navzgor 50 višinskih metrov. Tu je prostora samo za potoček, ki se v slapovih pretaka v dolino.
Na obeh straneh je obdan s kamnito steno, tako da je steza, ki se rahlo vzpenja, vsekana v skalo. Na opozorilni tabli je napis “samo za izurjene”. Ko smo prišli iz soteske, je šla pot zelo strmo navzgor.
Ni serpentin, le stopnice, naravne ali umetno izdelane, večinoma lestve zapolnjene s šodrom. Brez predaha je steza samo strma ali pa zelo, zelo strma vse do prihoda iz gozda na travnato čistino, kjer se nam je odprl pogled na Salzburg z letališčem in okolico.
Strmina ne popušča, le serpentine jo malo ublažijo. Tu je odcep desno, po katerem nadaljujemo, in levo, kjer bomo prišli na povratku. Po dobrih dveh urah smo prišli na sedlo s križem in lepim razgledom. Tu smo si privoščili krajši počitek.
Nad nami se je prikazala koča in zgornja postaja gondole, ki pripelje iz doline. Od tod dalje spet strmo navzgor mimo koče Zeppezauerhaus na 1663 metrih in naprej do prvega vrha Geiereck 1805 m.
Tu je razgledna ploščad, kjer smo se kar zadržali in se spominjali tudi nekaterih vrhov, kjer smo v preteklosti že bili. Ker sem pripelje gondola, se je povsem spremenilo “občinstvo”. Namesto gorniških so prevladovala modna oblačila.
Nekaj deset metrov nižje smo si ogledali še spominsko obeležje s cepinom in vojaško kapo, ki je posvečen padlim planincem – vojakom v prvi in drugi svetovni vojni.
Povzpeli smo se še na Salzburger Hochtron – 1853 m. Vreme je bilo lepo, vidljivost dobra, prilika za počitek in okrepčilo. Za vzpon smo porabili dobre tri ure.
Ponavadi se v dolino ne vračamo po isti poti. Tudi tokrat je bilo tako, saj smo nameravali obiskati še snežno ledeno jamo. Spustili smo se kar strmo proti jugu.
Spet je bila steza “po lojtrci”, tudi preko snežnih zaplat in dolgem strmem delu po lestvah, celo preko tunelov. Kar pazljivo je bilo treba. Spustili smo se 300 m, še malo gori, doli in prišli do snežne jame.
Prav ta dan je bil začetek plačljivega vodenega ogleda na vsako uro. Po snežnih stopnicah smo prišli na čisti led. Na tabli je pisalo, da je na tem mestu starost ledu 1200 let in do kod je bil led leta 1993.
Po razlagi vodnika, se je samo v letu 2023 zmanjšal za 40 cm. Po končanem obisku smo se ustavili še v bližnji koči Toni Lenz Hütte na 1450 m, kjer so nam postregli s hrano in pijačo. Nato smo se spustili 200 m in se ponovno povzpeli za prav toliko na greben.
Še malo prečenja in spust pa smo prišli na stezo vzpona in po njej do izhodišča. Skupni čas pohoda je bil 11 ur, od tega 2 uri v ledeni jami.
Tura je bila zelo zanimiva, posebno zato, ker smo večino višine prešli preko naravnih ali vgrajenih stopnic, pa tudi ledena jama je popestrila uspešno izpeljano turo.
Spisal Janez
Fotografije Marjan
Fotografije Tomaž
Fotografije Srečko
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar