Kojca, 5. 5. 2024

Bevkova domačija v Zakojci 635 m,
Zakojca; Turistična kmetija Flander 707 m,
Kojca 1303 m,
Rodne 698 m

udeleženci Janez, Dejan, Marjan, Katarina, Marjan, Anka, Damjana, Tomaž, Deja
trajanje: 6 ur
višinska razlika: 1000 m
dolžina: 14 km


Voluharska druščina se je tokrat podala na turo v Idrijsko – Cerkljansko hribovje. Letos Planinski društvi iz Idrije in Cerkna praznujeta častitljivo 120. letnico delovanja društva.

Hkrati pa praznuje 45. rojstni dan tudi krožna pot za katero skrbita. To je 200 kilometrska Idrijsko – Cerkljanska planinska, na kratko ICPP. Poteka gor in dol po precej nagubanem pliseju predalpskega sveta med Poreznom in Javornikom.

In ob njenem jubileju bi radi v njene goste zvabili čim več pohodnikov od blizu in daleč. Kljub, za planince ne tako zgodnji uri, ob cesti, ki nas je vodila skozi Škofjo Loko, čez preval Kladje in skozi Cerkno, ni bilo še nobene odprte ponudbe kave in podobnih napitkov.

Šele v Bači pri Modreju se je urni kazalec pomaknil čez sedmo uro in v Bača baru je bilo že kar živahno. Malček pa smo povprečje popravili tudi mi.

V prelepi Baški dolini, ki se ji po snemanju filma Na svoji zemlji reče Baška grapa, je na cesti še več delovišč - sanacij poškodb po lanski avgustovski ujmi.

Parkirali smo pred železniškim podvozom v Hudajužni, ob lokalni makadamski cesti, ki povezuje to hudobijo z višje ležečo Zakojco. Tu se nam je pridružil še deveti udeleženec z Goriškega.

Če smo želeli ujeti označeno ICPP, smo se morali povzpeti do Zakojce. Po parih uvodnih sto metrih se je cesta postavila konkretno pokonci in do prve hiše v bregu, pri Rore, je bilo potrebno kar resno zagristi v kolena.

Hodili smo po trasi Maratona štirih občin in ravno na tem delu je najstrmejša. Pri hiši nam jo je tekaška trasa pobrisala v še hujšo strmino na levo v zloglasen del maratona, ki nosi ime ura resnice.

No mi tega dne nismo imeli takih ambicij, sploh pa smo imeli na nogah gojzarje, zato smo jo navižali čez potok Porezen in par korakov po cesti ter nadaljevali po neoznačenih starih stezicah proti Zakojci.

Še prej kot v uri smo že ujeli traso ICPP, ki smo ji sledili skoraj do konca pohoda tega dne. Na cesto smo stopili pri Korenincu (Zakojca 8), kjer lahko odtisnemo tudi žig ICPP (vseh je 25). Le lučaj stran je rojstna domačija slovenskega pisatelja Franceta Bevka.

Dobrih petnajst minut kasneje smo prispeli v vas Zakojca, ravno v trenutku, ko je pred Turistično kmetijo Flander imela skupinski start skupina Belgijskih kolesarjev, ki so na kmetiji prespali in nadaljevali svoje kolesarjenje po Sloveniji.

Malček smo se razkužili in se okrepčali z domačo zaseko, nekaj kozarčkov le-te pa je romalo tudi v naše nahrbtnike. Zapustili smo idilično vas in pričeli z vzponom po pomladnih travnikih in pašnikih za vasjo proti vrhu Kojce.

Da smo prihranili kolena smo napravili nekaj okljuk do gozda in po njem. Že visoko smo zavili desno po stezi, ki nas je pripeljala do križišča poti, kjer se nam je pridružila pot z Vrh Ravni in Orehka.

Po grebenu smo bili kmalu iz gozda in po travnikih dosegli 1303 metrov visok vrh, kjer nas je čakala senena kopica, bivak, spomenik in nov žig ICPP.

Gora ima s svojo odmaknjeno lego na meji Cerkljanske in Tolminske zelo lep razgled, a tega dne so nam jih kratile megle, ki so se vlačile po vrhovih vse naokrog. Tudi Porezen nam ni odkril svoje kape.

V pozni pomladi po vršnem pobočju bogato cvetijo perunike, a mi smo bili zanje žal prezgodnji. Po malici smo se z vrha vračali del po isti poti in na prvem razpotju so nas markacije usmerile desno na prečno stezico po kateri smo po izohipsi obkrožili skoraj polovico masiva Kojce.

Spustili smo se do ceste Zakriž – Bukovo. Zavili smo levo in nekaj sto metrov hodili po cesti do spominskega obeležja iz NOB. Markacije so nas usmerile mimo Lovskega doma in po kolovozu navzdol. V rahlem vzponu smo dosegli vrh Rodne 698 m.

Po razglednem širokem grebenu Roden smo se spuščali proti jugu, kjer čisto spodaj teče Idrijca. Še po utrti stezici skozi lep gozd in že smo bili nad cerkvico sv. Kacjana na Reki (pa ne oni v Kvarnerju).

V vasi pot ICPP zavije na desno proti mostu čez Idrijco in zaselek Log pod Šebreljami, mi pa smo zavili levo do gostilne Kurnik, kjer smo imeli parkiran drug avtomobil in kjer smo opravili analizo ture.

Idrijsko – Cerkljanska planinska pot ima devet etap, mi smo se ji tega dne pridružili na delu, ki vodi s Porezna do zaselka Reka. Hodili smo dobrih šest ur in zgrizli malenkost čez 1000 višinskih metrov.

Anka Rudolf, maj 2024

 Fotografije Anka

Fotografije Tomaž

Fotografije Marjan

Sled poti

Relive

 

 



Ni komentarjev:

Objavite komentar