Slap Bojanca 464 m,
Slap Pekel 500 m,
Skalica 951 m,
Veliki Javornik 1023 m,
Veliki Koprivnik 984,
Koča na Bohorju 896 m,
Slap Ubijavnik 600 m
PD Rašica
udeleženci: Anja, Mojca, Simona, Lea, Tatjana, Miriam, Janja, Martin, Jakob, Sašo, Nevenka, Tomaž, Jure, Ema, Branko, Mateja
trajanje: 9 ur
višinska razlika: 1000 m
dolžina: 20 km
Tokrat smo se odpravili na Kozjansko. Naš cilj je bilo pogorje Bohorja, njegov najvišji vrh, Veliki Javornik in pot štirih slapov. Ker nismo vsi startali iz Ljubljane, smo imeli zbor in jutranjo kavo v Senovem.
Od tam smo se odpeljali do vasice Jablance, kjer je bilo naše izhodišče. Začetek ture je bil nekoliko poseben, saj nas je najprej čakal sestop. Sestopili smo v dolino Dobrovskega potoka.
Vse do izliva v potok Blanščica smo Dobrovski potok kar nekajkrat prečili in ni šlo vedno čisto enostavno. Ob potoku Blanščica smo hodili do njegovega pritoka Stranjski potok in zavili v njegov kanjon.
Sledilo je še kar nekaj prečenj potoka. Pot kmalu postane zahtevnejša in pri premagovanju skalnih skokov nam pomagajo jeklenica in skobe. Mimo mnogih manjših slapov in vodnih kotanj počasi pridemo pot naš prvi slap.
Bojanca je 14,8 m visok slap, ki skoraj navpično pada v približno 1 meter globoko izdolbeno kotanjo v apnenčastih tleh. Ob slapu smo si vzeli nekaj minut za odmor in nato zapustili kanjon Stranjskega potoka.
Pot nas vodi od slapa Bojanca desno navzgor po precej izpostavljenem terenu, ki pa je zavarovan z lesenimi stopnicami in jeklenico.
Sledi rahel spust v sotesko Blanščice, do slapu Pekel. Gre za večstopenjski slap, pri čemer najdaljši meri 22 metrov. Tu smo zapustili pot štirih slapov in nadaljevali strmo navzgor po soteski Blanščice.
Pot vodi do partizanske tiskarne Franceta Prešerna, v kateri so med 2. svetovno vojno tiskali časopise, med drugim tudi Mladino. Nadaljevali smo strmo navzgor, vse do ceste, ki pelje do naselja Mrzla Planina.
Cesto smo kmalu zapustili in po kolovozu krenili med travniki proti grebenu Bohorja. Nekje vmes smo se malo ustavili in uživali v razgledih južni del Kozjanskega, krško polje ter brežiško ravnico.
V daljavi pa smo videli Gorjance in Samoborsko gorje ter obronke Medvednice ob Zagrebu. Nadaljevali smo na greben Bohorja in po njem na zahod do našega prvega gorskega cilja, 951 m visoke Skalice.
Z vrha njene prepadne stene se lepo vidi proti zahodu proti Lisci in Kumu. Spet smo malo počili in se nato nekaj časa vračali po isti poti nato pa zavili proti Velikem Javorniku, najvišjem vrhu Bohorja.
Precej čemaža je bilo ob poti a je bil ves polomljen od zadnje hladne fronte, ko je tu snežilo. Pravzaprav bi tudi mi še videli sneg, če tura ne bi bila prestavljena za en dan.
Z vrha, ki ni razgleden smo nadaljevali na Veliki Koprivnik, ki nam je ponudil še razglede na sever in vzhod, od Uršlje gore pa vse do Donačke gore in proti Hrvaškem Zagorju.
Sestopili smo do doma na Bohorju, kjer smo imeli glavni odmor. Po odmoru pa je del ekipe skočil še do razgledišča Petrova skala in bohorskega okna pod njim.
Nato smo sestopili do ceste nad Dobrovskim potokom in se s ceste po strmi poti spustili do potoka in slapu Ubijavnik. Slap je visok 7 m, nad njim pa je tolmun in še trije manjši slapovi.
Vrnili smo se na cesto in po njej nazaj do izhodišča. Četrti slap Bojavnik je nekoliko stran od naše današnje poti zato smo ga pustili za kdaj drugič.
Spisal Tomaž
Fotografije Tomaž
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar