Pic Chiadin 2.302 m,
Monte Floriz 2.184 m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Srečko, Marko, Tomaž, Marjan,
trajanje: 7,5 ur
višinska razlika: cca. 1.200 m
dolžina: 12 km
Tudi letos ni bilo sreče z načrtovanim obiskom Nizkih Tur. Ne toliko zaradi lavinskih razmer, kot predvsem zaradi nestabilnega vremena. Zato poiščemo turo zahodneje od nas, saj je srednjeročna vremenska napoved za te konce bolj optimistična.
Vendar se tudi ta napoved iz »več sonca bo na zahodu« sredi tedna za v nedeljo spremeni v »predvsem na zahodu se bodo v popoldanskem času pojavljale padavine«. Kljub temu nas to ne odvrne od obiska enega od vazalov karnijskega monarha.
Nekaj pomislekov je bilo le glede izbire izhodišča. Še sploh po sobotnem klicu, ko Srečko sporoči, da je prelaz Plöckenpass od decembra zaradi zemeljskega podora zaprt.
Zaradi tega dejstva in popoldanskega poslabšanja vremena se tako zjutraj na kavi na standardni lokaciji v Trbižu odločimo, da se zapeljemo do koče Rifugio Tolazzi v kraju Collina, ki je le nekaj kilometrov oddaljen od bolj znanega Forni Avoltri.
Da pa tura ne bi bila prekratka nameravamo krožno sestopiti preko južnega soseda. Pri koči smo kljub ne tako zgodnji uri še edini. V sončnem jutru nadaljujemo najprej po cesti, kasneje pa po markirani bližnjici do planšarije Casera Moraretto.
Prostrana planina ne skopari z razgledi. Pofotografiramo in nadaljujemo kar direktno proti sedlu. Snega je z višino vedno več, razmere za hojo pa fenomenalne. Takoj je bilo jasno, da krpelj ta dan ne bomo potrebovali, saj sneg lepo drži težo.
Po uri hoje smo na sedlu, le nekaj metrov stran sameva pravljična koča Rifugio Marinelli. Po zasluženi malici nadaljujemo sprva po kopnih travah do izravnave, kjer se opremimo z derezami in cepinom.
Čeprav je do vrha le še četrt ure, je zadnji del kar konkretno strm, sneg pa na tej višini ni odjenjal. Vrhov z imenom Chiadin ali Čjadin je v Karnijcih kar nekaj, najde se še celo v Julijcih.
Naš tokratni izbrani vrh večina gornikov poleti preskoči v sestopu z Monte Cogliansa / Hohe Warte. Le-ta je že veliko let na seznamu naših želja v zimskih razmerah.
Potihoma smo malo tudi tokrat računali nanj, a se ni izšlo, saj se je oblačno vreme že dodobra zaprlo. Smo pa imeli ogledno turo in naštudirali, kako in v kakšnih razmerah se lotiti te najvišje gore Karnijcev.
Sestopimo do sedla in nadaljujemo po mulatjeri, ki v rahlem spustu pripelje na strm glavni greben vrha Monte Floriz. Ker štrli ven iz glavnega grebena, je razgled na osrednjo verigo severnega dela Karnijcev še lepši.
»Kar veliko hribov v tem koncu smo že obiskali«, pametujemo na vrhu med razgledovanjem, »in prav vse z gorniško skupino«. Nadaljujemo po grebenu, do razcepa poti.
Leva pelje na Monte Crostis, mi pa nadaljujemo desno po poti s številko 150, ki pripelje v vasico Collina. Da se ni treba vračati do koče, z grebena sestopimo na sever po nemarkirani pastirski potki.
Strmina je konkretna, sneg pa je ravno toliko odjenjal, da dereze lepo prijemljejo. Kljub temu je bilo treba večji del poti sestopati obrnjeno proti strmini. Požagani štrclji so nam pomagali pri orientaciji do planšarije, kjer smo zašpilili turo.
Ekspresno sestopimo do koče, kjer nas med hidracijo ulovi prva snežna ploha. Zato hitro spakiramo in se odpeljemo na analizo ture k Martinu.
Spisal Marjan
Fotografije Marjan
Fotografije Tomaž
Fotografije Srečko
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar