Šilentabor 751 m,
Gradišče (Čepan) 791 m
PD Rašica
udeleženci: Beno, Janez, Marjan, Jana, Nina, Marko, Simona, Katarina, Gal, Branka, Alenka, Tomaž, Stane, Deja, Martina, Miro, Janez
trajanje: 5 ur 20 min
višinska razlika: 400 m
dolžina: 13,4 km
Tura na velikonočni ponedeljek nekam v sredogorje je postala že tradicionalna. Od leta 2019 sta manjkala le izleta v koronskih letih 2020 in 2021. Največkrat smo šli v zamejstvo, enkrat pa smo ostali v Sloveniji.
Tokrat smo se drugič odpravili v slovenske hribe, na greben nad jugozahodnim robom Pivške kotline. Po jutranji kavi smo se zapeljali proti Knežaku in naprej do vasice Podtabor, kjer je bilo naše izhodišče.
Vasica leži pod visoko prepadno steno iz terciarnih apnencev, kjer kraška pokrajina preide v dolino neprepustnega fliša. Po to steno se vije makadamska cesta, ki je predstavljala začetek naše poti.
Kmalu smo prišli do skalnega previsa, »Pod Črmukljo«. Domačini ta kraj imenujejo tudi »Spodmol« oziroma »Presadnik«. V preteklosti so namreč pod prepadno steno gojili zeljne sadike, ki so jih kasneje presadili na polja.
Nadaljevali smo skozi 72 metrov dolg predor, izklesan v živo skalo. Nekateri mu pravijo tudi »Mussolinijev tunel«, saj so ga med vojno zgradili Italijani, da so med sabo povezali pomembne vojaške objekte in točke.
Od tod je tudi najlepši pogled na steno, ki na najvišji točki meri 70 metrov. Cesta počasi pripelje na vrh stene, najprej do cerkvice sv. Martina. Od tu do vasice in vrha Šilentabor ni več daleč.
Z vrha se odpirajo pogledi na dolino reke Reke in Brkine. Njegova odlična strateška lega je v preteklosti nudila možnosti za nadzor nad okoliškimi potmi in premiki v prostoru, zato so ga ljudje naselili že v davni preteklosti.
Ime vasi izvira iz besede tabor, ki označuje utrjen prostor. Na najvišjem delu grebena nad vasjo se nahajajo ostanki nekdanjega gradu Šilentabor, ki je bil nekoč največji grajsko-utrdbeni kompleks na Slovenskem.
Postanek na vrhu smo izkoristili tudi za velikonočno malico. Vračali smo se po kraškem robu in mimogrede osvojili še Gradišče oziroma Čepan. Ves čas smo imeli lepe razglede na Pivško kotlino, greben Javornikov in Snežnik.
V Podtaboru smo zaključili s pohodom in se zapeljali v Pivko na analizo ture. Potem pa smo pohiteli domov, preden se na primorski avtocesti promet preveč zgosti ob koncu praznikov.
Spisal Tomaž
Fotografije Marjan
Fotografije Tomaž
Sled poti
Ni komentarjev:
Objavite komentar