Veliki Špiček (Bizeljsko) 686 m,
Pišečki grad 352 m
PD Rašica
udeleženci: Nives, Aleš, Leonida, Boris, Anka, Mirko, Marjana, Vida, Tatjana, Marija Magdalena, Ksenija, Maja, Vida, Jožko, Rok, Marjeta, Marjan, Katarina, Sašo, Nevenka, Mirko, Anica, Irena, Dušan, Tomaž, Stanko, Primož, Janez, Magdalena
trajanje: 4 ure 40 min
višinska razlika: 600 m
dolžina: 10,5 km
Ker tradicionalnega martinovanja po planinsko novembra zaradi vremena nismo mogli realizirati, smo šli martinovat marca. Tokrat je bilo na vrsti Bizeljsko.
Tu vinogradi pokrivajo gričevnato pokrajino, kjer ugodna klima in lapornata tla ustvarjajo odlične pogoje za pridelavo grozdja. Martinovanje po planinsko ima vedno najprej pohod in potem pokušino vin na izbranem kmečkem turizmu.
Tokrat je bilo nekoliko drugače, saj smo se najprej ustavili v vasi Globoko na degustaciji odlične viljamovke. Nadaljevali smo do vasi Pišece, kjer je bilo naše izhodišče za pohod.
Po jutranji kavi v vaškem lokalčku smo začeli s pohodom. Najprej smo se povzpeli po 270 stopnicah gozdne učne poti. Območje se imenuje Orlice. V spodnjem delu prevladuje mešani gozd, v zgornjem pa lep bukov gozd.
Cilj pohoda je bil Veliki Špiček, najvišji vrh občine Brežice. Sam vrh ni razgleden, na poti do tja pa so se odpirali lepi razgledi proti Strahinjščici in Ivanščici na Hrvaškem.
Z vrha smo zaokrožili po drugi poti. Gori, doli po bukovem gozdu, dokler nismo sestopali proti Pavlovi vasi, kjer so se odprli lepi razgledi na Posavje, Gorjance, Samoborsko gorje in Medvednico.
Sledil je obisk Pišečkega gradu, ki je bil žal zaprt in smo si ga lahko ogledali le od zunaj. Prvi zapis o pišeških vitezih sega v 13. stol., zato se sklepa, da je tu že takrat stala utrdba.
Pišeški vitezi so kmalu izumrli in leta 1495 je grad s posestvom kupil podjeten italijanski trgovec Inocenc Moscon. Njegovi nasledniki so pridobili naslov baroni, postali so vplivna rodbina, ki je imela v lasti mnoge posesti in gradove.
V Pišečah so stalno prebivali vse do leta 1938 in so v kraju pustili pomemben pečat. Mosconi so okoli gradu uredili 3 ha velik park in med drugim posadili tudi sekvoje. Ena od teh, stara dobrih 150 let, meri v višino 55 m in velja za najvišjo sekvojo v Sloveniji.
Z gradu smo se v Pišece vrnili mimo domačije Maksa Pleteršnika, ki je napisal prvi slovensko-nemški slovar (1895). Tako smo končali pohodni del programa. Odpeljali smo se do Brezovice na Bizeljskem in se ustavili na kmetiji odprtih vrat Kelher.
Tu smo imeli pokušino vin in pogostitev. Posebna zanimivost tu so repnice. Gre za jame, skopane v peščenjak, ki je na tem območju ostal od nekdanjega Panonskega morja, ko je bilo Bizeljsko njegova obala.
Ime so dobile po repi, ki je bila nekoč glavna krma za živino in pomembna hrana za ljudi. Danes repnice le redko služijo shranjevanju repe. Zaradi stalne temperature in vlage so postale idealni prostori za zorenje in hrambo vina.
Mnogi vinogradniki na Bizeljskem so svoje stare repnice očistili, razširili in jih spremenili v degustacijske prostore in tudi na tej turistični kmetiji je tako.
Domov smo se vrnili polni vtisov in bogatejši za novo izkušnjo. Čeprav smo marca nadomeščali november, je bilo spoznavanje tega slikovitega kotička Slovenije v dobri družbi popoln uvod v pomladno planinsko sezono.
Spisal Tomaž
Fotografije
Sled poti
Ni komentarjev:
Objavite komentar