Monte Palavierte, Cuel Mauron, 15.12.2018

Monte Palavierte 1785 m,
Cuel Mauron 1815 m

Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Janez, Nataša, Matej, Jana, Marjan, Maks, Sašo, Mitja, Vesna, Roman, Cilka, Nevenka, Urška, Klavdija, Sandi,  Tomaž, Primož
trajanje: 5 h 15 min
višinska razlika cca 1000 m
dolžina: 9,1 km

Tradicionalno gremo na decembrsko turo gorniške skupine v Italijo. Tokrat smo šli v bližino Tolmezza, na razglednika, Monte Palavierte in Cuel Mauron.

Spet smo se zbrali v lokalu Dawit na koncu Trbiža in spet nas je bilo veliko, 17. Po jutranji kavi smo nadaljevali po avtocesti do odcepa za Tolmezzo.

Že ko smo zavili z avtoceste, je kazalo na lep dan. Nebo je bilo kot umito. Vse naokoli so kraljevali karnijski vršaci in za tistega s solatnim imenom smo med vožnjo proti Tolmezzu izbrali alternativno ime.

V Tolmezzu smo zavili proti vasici Illegio, kjer smo imeli krajši postanek zaradi mojstra v parkiranju. Iz Illegia smo se zapeljali še precej naprej po ozki cesti, do planine Pra di Lunge na višini 916 m.

Krenili smo v breg, najprej po kolovozu. Ker klimatske spremembe niso šala, je bilo tudi tu vse polno od vetroloma podrtih dreves. Tako smo se prebijali skozi labirint podrtih debel.

Kasneje podrtih dreves ni bilo več in hodili smo po lepem bukovem gozdu. Vreme nam je služilo in počasi so se začeli odpirati razgledi. Najprej proti jugu, proti Amariani, Monte Piombadi, Monte Verzegnisu, ...

Višje se je gozd končal in hodili smo med ruševjem. Na sedlu med obema vrhovoma smo se najprej usmerili levo, na naš primarni vrh, Monte Palavierte. Na vrhu je prav zoprno pihalo, a fantastični razgledi so odtehtali to sitnost.

Vseeno volje, da bi prav dolgo plapolali v vetru ni bilo, sestopili smo nazaj do razcepa in skočili še na sekundarni vrh, Cuel Mauron. Ta je nekoliko višji kot Monte Palavierte. In bil je tudi nekoliko težji v teh razmerah.

Tudi tu nas je veter hitro pregnal z vrha in poleteli smo nazaj na Pra di Lunge do kombija in avtomobilov. Poslovili smo se od Urške in Cilke, ki sta odšli domov. Mi pa smo imeli, kot se za zadnjo turo GS v letu spodobi, v programu še degustacijo vin.

In to je bil razlog, da smo šli v Italijo in razlog za veliko udeležbo. Hkrati smo nekatere udeležence videli prvič letos, saj hodijo le na zadnjo turo. Društveni somelje je za letošnjo degustacijo izbral Vina Kavčič - San Mártin v Brjah na Vipavskem.

Odlična jota in narezek, sploh pa degustacija odličnih vin, so poskrbeli da je hitro mineval čas. Le šoferjem, ki so žulili vodo, morda ne čas, ne voda nista tekla tako hitro.

Prišel je čas odhoda v Ljubljano in tako se je zaključilo še eno uspešno leto za gorniško skupino in planinsko društvo Rašica.

Spisal Tomaž








Ni komentarjev:

Objavite komentar