Emberger Alm, 1770 m,
Naßfeldriegel, 2238 m,
Hohe Gränden, 2299 m,
Hochtristen, 2536 m
udeleženci: Sabina, Kristina, Matej, Marjam, Leopold, Sašo, Marko, Nevenka, Klavdija, Tomaž, Tadeja, Igor
trajanje: 9 h 5 min
višinska razlika: cca 1050 m
dolžina: 11,8 km
Hochtristen v pogorju Kreuzeckgruppe je bil cilj tokratne ture. Ob peti uri se nas je enajst gornikov zbralo v Ljubljani, dvanajstega pa smo pobrali v Vodicah.
S kombijem in osebnim avtom smo krenili proti mejnemu prehodu Karavanke, spotoma pa smo se ustavili še na bencinskem servisu na izvozu za Radovljico, kjer smo kupili vinjeti in si privoščili jutranjo kavico.
Na avstrijski strani predora je bila proti Sloveniji več kilometrska kolona vozil zdomcev, ki so se za božične in novoletne praznike vračali domov.
Promet mimo Beljaka (Villach) do Špitala ob Dravi (Spittal an der Drau) in proti Lienzu je bil tekoč.
Pred Lienzem v zaselku Greifenburg smo zavili proti Ambergu in Emberger Alm, kjer smo parkirali na višini 1742 m, tik pod gostinskimi objekti. Obuli smo gojzarje, oprtali nahrbtnike s krpljami ter okoli pol devetih krenili na pot.
Planinske table so nas mimo lepo urejenih objektov na planini usmerile na pot 86 oziroma 338, ki nas je po dobre pol ure hoje pripeljala do žičnic in v slabi uri in pol do prvega današnjega vrha, Naßfeldriegel, kjer smo si privoščili okrepčilo in uživali v lepih razgledih na slovenska, italijanska in avstrijska gorovja ter seveda Hochtristen.
V daljavi smo med drugim locirali tudi Triglav. Pri razcepu, 20 m pod vrhom, smo nadaljevali po poti 338 proti vrhu Hohe Gränden, ki smo ga pohodili nekaj minut pred enajsto.
Pred sestopom na sedlo Rottörl smo si nadeli čelado in dereze ter prijeli za cepine, saj nadaljevanje poti ni bilo več enostavno, v pomoč je bilo nekaj jeklenic.
Sneg večji del poti ni bil predelan, močan in relativno topel veter ter močno sonce pa sta sneg ojužila in tako razmere še poslabšala.
Med skalami se je udiralo, južen sneg na strmih pobočjih, predvsem granitnih ploščah, ni omogočal povsem zanesljive opore in koraka, na derezah so se delale snežne cokle.
Kljub zahtevnim razmeram smo se v uri in pol prebili do sedla Sensentörl (2410 m), tik pod vrhom našega cilja.
Nadaljevanje poti je bilo še za stopnjo zahtevnejše, z nekaj skoki II stopnje brez pomoči jeklenic, vrh Hochtristen smo kljub težavam osvojili vsi v dobre pol ure.
Na vrhu veselje ob doseženem cilju, čudoviti razgledi in seveda obvezna skupinska slika.
Sestop z vrha Hochtristen na sedlo Sensentörl je bil še zahtevnejši od vzpona, vendar smo kljub nekaj nezgodam vsi uspešno sestopili.
S sedla Sensentörl smo sestopili dobrih 100 m in pot nadaljevali s prečenjem pod vrhom Sensenspitz (2480 m) in z vzponom na sedlo Zweiseentörl (2365 m).
Sestop smo nadaljevali mimo dveh zasneženih jezer Zwei Seen do naslednjega sedla Zweisee – Schwarzstein (2240 m), s katerega smo se spustili v dolino potoka Turggerbach.
Mimo pastirske koče, kjer ponujajo pivo po 2€, smo se vzpeli za dobrih 100 m do razcepa poti Habrastl na višini 1975 m, kjer smo se zjutraj usmerili proti Hochtristenu in tako sklenili krožno pot.
Sledil je samo še spust na naše izhodišče na Emberger Alm. Pospravili smo opremo in se odpravili v Beljak (Villach) na ogled božičnega sejma in kozarček kuhanega vina.
Središče sejma je na glavnem trgu (Hauptplatz) oziroma okoli mestne cerkve v starem delu mesta in po okoliških ulicah.
Cerkev vidimo že od daleč, saj je njen zvonik v celoti okrašen z lučkami, čudovito okrašeno je tudi sosednje drsališče, da ne omenjamo množice stojnic v lično okrašenih lesenih hišicah.
Ponudba je bogata in zajema domiselna darilca, čokolado in ostale sladkarije, kuhano vino, mošt, punč, klobase in še mnogo drugega.
Lepa, ampak naporna in zahtevna tura, v čudovitem zimskem vremenu, dopolnjena z doživetjem božičnega vzdušja v nam bližnjem mestu, mimo katerega večinoma drvimo svojim ciljem naproti.
Spisal Sašo
S kombijem in osebnim avtom smo krenili proti mejnemu prehodu Karavanke, spotoma pa smo se ustavili še na bencinskem servisu na izvozu za Radovljico, kjer smo kupili vinjeti in si privoščili jutranjo kavico.
V daljavi smo med drugim locirali tudi Triglav. Pri razcepu, 20 m pod vrhom, smo nadaljevali po poti 338 proti vrhu Hohe Gränden, ki smo ga pohodili nekaj minut pred enajsto.
Pred sestopom na sedlo Rottörl smo si nadeli čelado in dereze ter prijeli za cepine, saj nadaljevanje poti ni bilo več enostavno, v pomoč je bilo nekaj jeklenic.
Sneg večji del poti ni bil predelan, močan in relativno topel veter ter močno sonce pa sta sneg ojužila in tako razmere še poslabšala.
Kljub zahtevnim razmeram smo se v uri in pol prebili do sedla Sensentörl (2410 m), tik pod vrhom našega cilja.
Na vrhu veselje ob doseženem cilju, čudoviti razgledi in seveda obvezna skupinska slika.
Sestop z vrha Hochtristen na sedlo Sensentörl je bil še zahtevnejši od vzpona, vendar smo kljub nekaj nezgodam vsi uspešno sestopili.
Sestop smo nadaljevali mimo dveh zasneženih jezer Zwei Seen do naslednjega sedla Zweisee – Schwarzstein (2240 m), s katerega smo se spustili v dolino potoka Turggerbach.
Sledil je samo še spust na naše izhodišče na Emberger Alm. Pospravili smo opremo in se odpravili v Beljak (Villach) na ogled božičnega sejma in kozarček kuhanega vina.
Cerkev vidimo že od daleč, saj je njen zvonik v celoti okrašen z lučkami, čudovito okrašeno je tudi sosednje drsališče, da ne omenjamo množice stojnic v lično okrašenih lesenih hišicah.
Ponudba je bogata in zajema domiselna darilca, čokolado in ostale sladkarije, kuhano vino, mošt, punč, klobase in še mnogo drugega. 
Ni komentarjev:
Objavite komentar