Frjančev grič 600 m,
Maručev grič 872 m,
Javorč 901 m,
Pečelinovec 864 m,
Goli vrh 962 m
PD Rašica
udeleženci: Špela, Beno, Mojca, Boris, Simona, Gal, Rok, Robert, Irena, Sašo, Alenka, Tomaž, Vladimir, Mavricij, Andreja, Damjan
trajanje: 5 ur 25 min
višinska razlika: 860 m
dolžina: 13,2 km
1. svetovna vojna se je začela 28. julija 1914 in naj bi bila kratka, vojakom so obljubljali, da bodo do božiča že doma. Zapletlo se je že na začetku in tako antanta kot centralne sile so začeli snubiti tedaj nevtralno Italijo, da vstopi v vojno.
26. aprila 1915 so predstavniki antante (Združeno kraljestvo, Francija in Rusija) z Italijo sklenili tajni londonski sporazumom, s katerim so Italiji, v zameno za vstop v vojno na njihovi strani, obljubili ozemlja, ki niso bila njihova.
23. maja 1915 Italija vstopi v vojno, in odpreta se Tirolska in Soška fronta, ki se raztezata od prelaza Stelvio do Trsta. Avstro-ogrske in nemške enote jeseni 1917 fronto pri Kobaridu prebijejo, italijanske enote se umaknejo do reke Pijave a centralne sile vojno vseeno izgubijo.
Po zmagi antante, Italiji pripade Južna Tirolska, Istra in skoraj tretjina Slovenije. Mejo med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (od leta 1929 Kraljevino Jugoslavijo) določi Rapalska pogodba, sklenjena 12. novembra 1920.
Meja je potekala na razvodnici med Jadranskim in Črnim morjem. Zaradi poslabšanja političnih razmer v 30. letih 20. stoletja sta obe strani začeli graditi obrambni liniji, kar je bila praksa tudi drugod v Evropi.
Na jugoslovanski strani so s pripravami na gradnjo začeli leta 1935. Utrdbeni sistem je bil razdeljen najprej na pet ter po nemški priključitvi Avstrije, leta 1938, na šest sektorjev. Zadnji sektor je zajemal območje med Dravogradom in Mariborom.
Leta 1938 se začne gradnja samih utrdb, divizijski general Vojske Kraljevine Jugoslavije, Leon Rupnik pa prevzame vodenje del. In tako se je utrdbene linije hitro prijelo ime Rupnikova linija.
Cilj našega pohoda je bil del tretjega sektorja, ki je imel sedež v Škofji Loki, mi pa smo imeli tam jutranjo kavo. Po njej smo se zapeljali v Gorenjo vas, tam odložili glavnino udeležencev in večino vozil premaknili na Goli vrh.
Po povratku v Gorenjo vas smo vsi skupaj začeli s pohodom. Tretji sektor utrdbene linije se je raztezal od Blegoša do Vrhnike in je zapiral dostop italijanski vojski proti Ljubljani po Poljanski dolini in varoval greben med Poreznom in Blegošem na severu in Žirovski vrh na jugu.
Naš pohod je bil osredotočen na Žirovski vrh. Po tematski poti smo šli mimo številnih utrdb oziroma bunkerjev. Gradili so tipske objekte, ki so imeli strop in izpostavljene stene debeline 1 m, zadnje stene pa 60 cm. Strelne linije pa so bile okrepljene z jeklenimi ploščami.
Vmes smo pobrali neizrazite vrhove Frjančev grič, Maručev grič in Javorč ter se v Lovski koči Javorč ustavili na daljši pavzi. Nadaljevali smo čez Pečelinovec in do golega vrha obiskali kakšnih 20 bunkerjev.
Za konec pa smo imeli še voden ogled podzemne slemenske utrdbe Goli vrh. Ta sodi med največje podzemne utrdbe obrambnega sistema Rupnikove linije, zato ima izjemen zgodovinski pomen. Leta 2010 je bila razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Je edini skoraj dokončan podzemni bunker v tem delu Rupnikove linije. Nedokončanega oziroma neutrjenega je ostalo le približno 6,5 m rova pri glavnem vhodu.
Sredi 50. let 20. stoletja se je glavni vhod zaradi dotrajanosti lesene podporne konstrukcije sesul. Odkopan in rekonstruiran je bil leta 2011.
Glavna galerija je dolga 200 m, ob njej pa je razvejan in skrbno odvodnjavan sistem manjših galerij in dvoran, kjer so bila poleg vojašnice z bolnišnico predvidena tudi skladišča, strojnica in podobno.
V njih še vedno lahko vidimo ostanke orodja in materiala, ki so ga delavci pustili tam leta 1941, ko so bila dela nenadoma ustavljena. Poleg dveh betonskih rezervoarjev za vodo in nedokončanih cistern za gorivo je dobro ohranjenega tudi nekaj orodja in drugih elementov gradnje.
Podzemna slemenska utrdba Goli vrh se nahaja na najvišjem delu Žirovskega vrha in leži na nadmorski višini 950 m. Poleg podzemnih galerij je sestavljena je še iz dveh nadzemnih visokih vršnih bunkerjev.
Eden od dveh nadzemnih bunkerjev nam je služil za atraktiven izstop iz utrdbe. Najprej smo se po stopnicah povzpeli višje in potem po navpičnih lestvah v kupolo bunkerja. In od tu skozi strelno lino ven.
Malo smo se čudili vodiču, ko je povedal, kako gremo ven a s pravo tehniko je bilo otročje lahko. In tako smo končali atraktiven pohod in ogled ter se odpeljali po manjkajoči avto v Gorenjo vas in na analizo ture v bližini.
Spisal Tomaž
Fotografije
Sled poti
Ni komentarjev:
Objavite komentar