Svinška planina / Saualpe, 28. 2. 2026

Ladinger Almhütte 1738 m, 
Sandkogel 2011 m, 
Ladinger Spitz 2079 m, 
Kaiserofen 2037 m, 
Gertrusk 2044 m, 
Wolfsberger Hütte 1850 m

Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Janez, Srečko, Kristina, Jana, Marjan, Marko, Brane, Milena, Katja, Anka, Tomaž, Matjaž
trajanje: 7 ur 55 min
višinska razlika: 900 m
dolžina: 18,9 km
  

Zaradi močnega sneženja v februarju se je spremenilo načrtovanje gorniških izletov, predvsem v visokogorju. Potrebno je izbrati bolj kopaste gore, kjer ni nevarnosti plazov. Zato je bil za soboto, 28. februar, izbran 2079 m visoki Ladingerspitz.

Dvanajst gornikov se nas je odpeljalo čez Ljubelja in Celovca naprej po avtocesti v smeri Gradca in Dunaja, do odcepa za Volšperk / Wolfsberg, mimo naselij St. Michael in Lading, vse do gostišča Giesslhutte na višini 1347 m. 

Morali smo napraviti kar nekaj krogov za primerno parkiranje, na koncu pa nam je prijazna gostilničarka dovolila na njihovem prostoru. Opremili smo se, z vso potrebno opremo in krenili. 

Že po nekaj deset metrih široke ceste smo prišli na popolnoma ledeno pot, ta je bila sicer posuta z grobim peskom, a vendar je bilo treba zelo paziti pri hoji. Po pol ure smo se odcepili na ožjo gozdno stezo. 

Nadeli smo si krplje in nadaljevali po strmejši, a očiščeni smeri. Pa ne za dolgo. Prišli smo na neshojeno stezo,  le gaz ali sled turnih smučarjev. Ko smo prišli iz gozda, se nam je odprl razgled le proti vzhodu.  

Bili smo na odprti, brezmejno široki pašni planoti, po kateri smo prišli do koče Ladinger Almhütte. Po izgledu je obnovljena, kar velika a v tem času je zaprta. Do tod smo hodili 2 uri in 30 minut. 

Ustavili smo se za kratek počitek. Nadaljevali smo kar strmo navzgor, ponekod po izpihanem, drugod po nanesenem snegu, kjer se je bolj udiralo. Pri prečenju in strmejših delih smo  izbirali po izgledu manj prodirajoče poti. 

Pred nami je prvi, kot predvrh glavnemu, Sandkogel. Celotno področje je pašna planota razmejena z žičnimi pregradami in majhnimi pastirskimi zavetišči. Vreme je bilo krasno, vidljivost zelo dobra, le hladen vetrič je zmotil idilo. 

Nismo se veliko zadrževali in se napotili proti najvišjemu vrhu Ladingerspitz. Dosegli smo ga v 3 urah in 30 minutah. Tu se je odprl pogled od naše Pece, Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp, pa do avstrijskih Nizkih in Visokih Tur. 

Tudi italijanski Dolomiti so bili v daljavi. Res lepi razgledi. Sam vrh je poseben, raven in po velikosti nogometnega igrišča. Manjši del ekipe je tu zaključil in se vrnil po poti vzpona. 

Ostali pa smo nadaljevali po grebenu gori doli še na Kaiserhoffen in Getrusk, za kar smo potrebovali slabo uro. 

Vrnili smo se po poti vzpona  do pod Ladingerspitz nato pa desno pod njim po že zmehčanem in udirajočem se snegu navzdol do koče Wolfsberger Hütte, ter nazvdol do ceste po kateri smo skoraj ravninsko hodili zelo dolgo, da smo končno prišli na  pot vzpona in po njej do našega izhodišča. 

Celotno turo smo zaključili po slabih osmih urah. V zahvalo za dovoljeno parkiranje smo si v tem gostišču na postregli s pijačo in si nekoliko odpočili. Sledila je še vožnja proti domu z vmesnim postankom za analizo ture pri gostišču Gorenc na Zlatem polju v Kranju. 

Spisal Janez

Fotografije Marjan

Fotografije Tomaž

Fotografije Matjaž

Fotografije Srečko

Sled poti