Planinski dom na Gospincu, 27.6.2010

Planinski dom na Gospincu (Krvavec), 1491 m

udeleženci: Tomaž, Janja, Jix, Robert
dolžina: 4h 4min
višinska razlika: cca 860 m

Od pričetka Svetovnega prvenstva v nogometu se svet vrti drugače. Kolobocije okoli prej omenjenega žoganja, ter Tomaževa utrujenost od plezarije preko Severne Triglavske stene sta narekovala današnjo destinacijo. Predlagam izlet na Krvavec. Tomaž z manjšim popravkom izlet “požegna”, pokličem še Janjo in v nedeljo zjutraj se malo pred deveto uro dobimo pri spodnji postaji kabinske žičnice na Krvavec.

Jix je očitno povezal prisotnost naju z Tomažem z daljšim izletom in deležna sva bila prijetnega podivjano-pasjega “ma kje si stari”. Janja naju pozdravi precej bolj zadržano, vendar vseeno toplo.

Nase navlečemo “hribovske cote” in že jo mahamo po makadamski cesti proti Gospincu. Markacije nas kmalu usmerijo z ceste na dobro utrjeno gozdno pot, ki jo pogosteje kod planinci uporabljajo gorski kolesarji za svoje divje spuste, tako da previdnost pred “letečimi izstrelki” ni odveč. V prijetni senci dreves se počasi preko planine Sleme vzpenjamo proti zgornji postaji kabinske žičnice.

Za popestritev poti poskrbi Tomaž z modro ugotovitvijo, da sliši glasbo z doline, “verjetno je veselica na Jezerkem” pravi. Družno identificiramo zvok in ugotovimo, da se verjetno sliši japonske motorje, ki predejo v “štimungi” Avsenikove Na Golici.

V dobri uri in pol dosežemo naš današnji cilj, terasa brunarice Sonček na Gospinci. Danes smo testirali Radler, vendar stari okus z limonado, Janja še domače žgance in kislo mleko, Jix pa se je zadovoljil z vodo. Prijetno kramljanje v sicer sončnem vremenu je občasno zmotil oblak, ki je zakril sonce in nam ponagajal pri martinčkanju, tako da smo se malo pred dvanajsto počasi odpravili v dolino.

Na poti navzdol nas je dohitela in prehitela skupina kolesarjev, moram priznati, da so bili občutki nad njihovimi vragolijami mešani. Zaslužijo si medaljo, verjetno pa tudi napotnico za psihi…

Ob dvanajstih in trideset minut smo bili pri avtih, se umili v bližnjem potoku in se strinjali z Janjinim predlogom, da gremo na Možjanco nadomestiti izgubljeno tekočino. Tam smo predebatirali današni izlet, ter z lastnikom, sicer Janjinim sosedom obdelali tematiko paše ovac, ovnov in podobne drobnice.

Še pozdrav in obljuba, da se še vidimo.

Spisal Robi

Ni komentarjev:

Objavite komentar