Storžič, 4.7.2010

Storžič, 2132 m

udeleženci: Bozo, Luka, Robert
trajanje:
višinska razlika: cca 1550m

Preko tedna nam je naš zvesti vodnik Tomaž sporočil, da ima ta vikend "absolventske" obveznosti in da posledično zaradi tega ne bo utegnil voditi nedeljske ture. Na kar sva z Robijem hitro stopila v kontakt in se dogovorila, da bi lahko smuknila na Storžič. Ker je bila tura atraktivna tudi Bojanu, se nama je z veseljem pridružil.

Zbrali smo se ob 6h na tradicionalnem zbirnem mestu in se odpeljali prvi destinaciji naproti. Prva destinacija je bila seveda kava na avtocestnem počivališču. Po v miru spiti kavici smo pot nadaljevali v smeri Preddvora in vasi Tupaliče. Našega konjička smo parkirali na senčni prostor in se podali našemu cilju naproti.

Prvi del poti smo imeli  strmo makadamsko cesto, ki pa se je kmalu spremenila v strmo vijugasto pot, katero smo grizli dobro urico vse do planinskega doma na Kališču. Pri domu smo seveda nekoliko postali ,da smo se napili in namazali z zaščitnimi faktorji in jo počasi mahnili naprej. Pot naprej se je valila preko Bašeljskega sedla do ponovne strmine, polne skalnik skokov in prehodov. Na tej strmini je mene sonce nekoliko ustavljalo, saj sem se odločil da precejšen del pijače, ki sem jo tovoril, izpraznem do vrha. Po uri in pol grizenja razgretih skal in poti smo naposled prišli na vrh, kjer stoji mogočni križ

Ob lepem razgledu na ljubljansko kotlino in kranjsko ravnino smo pomalicali in se naužili tako potrebnih tekočin. In glej ga zlomka. Po bregu prileti precej zgovorna mladenka in za trenutek prekini naš mir. Po poskusu pomoči, v katero smer naj deklina sestopi, smo prišli do zaključka, da obstajajo tudi zgovornejše dekline, kot pa je naš zvesti spremljevalec "ropotavnk". Po skupinskem fotografiranju smo jo ubrali v dolino. Prvi cilj sestopa je bil planinski dom na Kališču, kjer so se vstavili in se odžejali z pijačo, nato pa hitro v dolino. Saj se je pripravljala nevihta.

Med sestopom do avtomobila je že kar dobro grmelo in tudi prvi oblaki temnejših se nians so začeli prekrivati nebo. Kakih 10 minut pred avtomobilom pa so se pojavile tudi prve kaplje, ki so se množile iz koraka v korak, tako, da je bil prihod do avtomobila že v nalivu in hitrejšem koraku. Z vožnjo po hudem neurju proti Ljubljani smo tako zaključili prelep sončen nedeljski izlet.

Spisal Luka

Ni komentarjev:

Objava komentarja