Matterhorn, najbolj fotogenična gora in najbolj populistični gorniški cilj na svetu. Tudi mene je kmalu po tem, ko sem se začel ukvarjati z gorništvom zelo zamikal.
Letos se je pojavil v programu društva po zmerni ceni in tako se je začelo.
Planiran je bil podaljšan vikend od petka do nedelje. Zaradi vremenske napovedi, ki je kazala sobotni prehod fronte, smo odhod prestavili s petka na soboto, s povratkom v ponedeljek. Zaradi Gregatovih službenih obveznosti smo skenslali še ponedeljek in novi povratek planirali na noč z nedelje na ponedeljek.
Skratka vikend varianta, oziroma Matterhorn ekspres.
Štartali smo v soboto ob petih zjutraj in se preko Italije odpeljali v Švico v dolino Mattertal, do Zermatta (1608 m). Vožnja se pravzaprav konča v mestecu Täsch (1449 m), kjer je velika garažna hiša, spedenana da bi v njej lahko jedel s tal.
Garažne hiše se drži železniška postaja in vlak vozi v Zermatt, kjer poznajo le električne avtomobilčke in konjsko vprego.V Zermattu se prvič pokaže piramida Matterhorna. Sledila je vožnja z gondolo za Schwarzee (2583 m), kjer je bilo naše izhodišče.
Po pešpoti smo se podali do naše koče Hörnlihütte (3260). Pot do tja je sprehajalna, koča pa je draga in podpovprečna. Zaradi slabega vremena ta dan pa ni bila tako zelo nabita, kot je ponavadi v glavni sezoni.
Zgodaj smo šli spat in ponoči se je mimo zapeljala fronta z nevihto. Ob zgodnjem vstajanju pa v trdi temi z jasnim nebom začetek ture (3:54). Plezarija se začne že 50 m od koče. Na začetku gužva, ko naveze skoraj plezajo ena čez drugo, čez čas pa se naredi razlika.
Midva z gorskim vodnikom Tadejem sva do bivaka Solvayhütte rabila dve uri in pol in tam srečala Samota in Edota. Edota je višina precej zdelala, zato sta malo nad bivakom s Samotom obrnila nazaj proti koči.
Midva pa sva nadaljevala v nekoliko zoprnem vetru in preko zanimivih detajlov, kjer debele vrvi olajšujejo strme prehode prišla na streho, kjer se začne sneg in kjer sva srečala Gregata in Jožeta ter Boruta, ki so se že vračali. Tudi nama ni ostalo veliko in po 5h urah, oziroma pred 9. uro zjutraj sva bila na vrhu Matterhorna.
Vreme brez oblačka, razgledi fantastični.
Zajela me je evforija, a ne za dolgo. Po nekaj minutah sva že začela s sestopom. Med sestopomo sem opazoval kako je ta greben, Hörnligrat, vzdrževano opremljen z varovališči, vse z namenom masovnih vodniških navez. Sestop na tej gori traja dlje kot vzpon in tudi midva sva rabila malo več, 5h 15.
Sledil je še spust na Schwarzee in vožnja z gondolo v Zermatt, ki kipi od turizma, mi pa smo od turistične ponudbe obiskali le lokalno kebabčinico, nato pa švicarski natančnosti navkljub 20 minut čakali na vlak za Täsch.
Ko le smo prispeli do avta v garažni hiši so gojzarje končno zamenjali natikači in krenili smo proti Ljubljani. Ob pol dveh ponoči smo bili že doma in tako smo za celo odpravo porabili samo slabih 45 ur.
Štartali smo v soboto ob petih zjutraj in se preko Italije odpeljali v Švico v dolino Mattertal, do Zermatta (1608 m). Vožnja se pravzaprav konča v mestecu Täsch (1449 m), kjer je velika garažna hiša, spedenana da bi v njej lahko jedel s tal.
Garažne hiše se drži železniška postaja in vlak vozi v Zermatt, kjer poznajo le električne avtomobilčke in konjsko vprego.V Zermattu se prvič pokaže piramida Matterhorna. Sledila je vožnja z gondolo za Schwarzee (2583 m), kjer je bilo naše izhodišče.
Midva z gorskim vodnikom Tadejem sva do bivaka Solvayhütte rabila dve uri in pol in tam srečala Samota in Edota. Edota je višina precej zdelala, zato sta malo nad bivakom s Samotom obrnila nazaj proti koči.
Ni komentarjev:
Objavite komentar