Ablanca 2.004 m
udeleženci: Matjaž, Katja, Kristina, Gašper, Deja, Klavdija, Marjan, Antonija, Radovan, Milena, Marko,
trajanje: 6h 15 min
višinska razlika: 850 m
dolžina: 12 km
Že drugi vikend zapored je bilo izhodišče ture na Rudnem polju na Pokljuki. Tokrat smo imeli v načrtu vzpon po Gamsovi grapi na Ablanco. Na spisku želja je bila že pred mnogimi leti, a smo nanjo kar nekako pozabili. Na sobotni turi na Veliki Draški vrh nam je zato takoj padla v oči.
Sledi predhodnikov so bile že na daleč vidne, stabilne zimske razmere in vzpodbudna srednjeročna vremenska napoved pa so nam odločitev samo še olajšale. Največja skrb je bilo edino premajhna količina snega v grapi. Stanje je zato najbolje preveriti kar na licu mesta, se hrabrimo.
Ritual jutranje kave običajno opravimo na bencinskem servisu v Radovljici. Tako je bilo tudi tokrat. Srečamo znance, ki nas opozorijo na zaporo ceste proti Pokljuki. Povejo nam še, da je obvoz urejen na izvozu Lipce in nadalje proti Gorjam.
Zato v dobri veri nadaljujemo proti Jesenicam in na Lipcah ugotovimo, da je zapora ceste dejansko v tej smeri. Ob kakem drugem letnem času bi vsekakor pomislili , da so nas naplahtali z namenom, da nas prehitijo in poberejo najlepše jurčke.
S polurnim dodatkom kljub temu parkiramo na Pokljuki, kjer nas pričakajo precej bolj prijazne temperature, kot pred tednom dni. Še celo napovedan veter ni bil omembe vreden. Mimo smučišča nadaljujemo po trdi in poledeneli markirani poti do odcepa neoznačene stezice proti Konjščici.
Spustimo se na planino in nadaljujemo po presmučanih sledeh proti grapi. Sneg je trd in lepo drži težo. Pred vstopom v grapo se opremimo, že po nekaj prvih korakih pa švigne mimo nas kot nogometna žoga velik kamen. Očitno smo pri zajtrku zmotili prebivalce, po katerih je grapa dobila ime.
Gamsova grapa je najbolj izrazita grapa v JV delu stene. Naklonina se giblje okrog 40 stopinj. Utrjene stopinje dobro držijo, tudi sonce januarja še nima svoje moči, zato lepo napredujemo. Izstop iz spodnjega dela grape zavije levo do rušnatega roba. Tu nas čaka izpostavljena prečka sredi stene.
V nadaljevanju zavije grapa desno in strmo navzgor. Gornji del grape je k sreči v senci, saj je snega z višino vedno manj. Zadnjih 50 metrov je v celoti kopnih, tako nam nekaj praskanja po grušču ne uide. Izstop iz grape je sitno drobljiv, zato pazljivost na padajoče kamenje ni odveč.
Na vrhu imamo daljši odmor, vreme in razgledi so prečudoviti. Tudi sestop smo si lahko že teden dni nazaj dobro ogledali. To je običajen neoznačen dostop na Ablanco s Studorskega prevala. Ker poteka po severnem pobočju, je snega več, le detajl na zahtevnem skoku je kopen.
Nadaljujemo kar po uhojenih sledeh do priključka na markirano pot. Na sončnih Jezercih naredimo daljši odmor, ki ga premoti helikopterska intervencija. Ker je pot do Rudnega polja trda in poledenela, ostanejo dereze na nogah.
Med sestopom večkrat pogledujemo v steno Ablance, proti lepo vidni prečnici in nadaljevanju grape. Na parkirišču se posladkamo z dobrotami, ki jih je pripravila Antonija, za analizo lepe nedeljske ture pa se tokrat zapeljemo v bližnji Zatrnik.
Spisal Marjan
Fotografije Marjan
Fotografije Matjaž
Fotografije Deja
Fotografije Gašper
Ni komentarjev:
Objavite komentar