Gaipahöhe 2192 m
udeleženci: Nevenka, Slavko, Janez, Boštjan, Maks, Marjan G., Robert
trajanje: 4 h 10 min
višinska razlika: cca 760 m
Napovedano sobotno sneženje je tokratni izlet gorniške skupine PD Rašica prestavilo na nedeljo, nove snežne razmere pa so nas napotile v osrčje gorske skupine Nockberge, natančneje na Gaipahöhe, kopast turno smučarski vrh nad smučiščem Innerkrems (odpadli januarski izlet).
Sedem najvztrajnejših nas je ob 7.00 h krenilo z Prušnikove 99 proti Gorenjski, skozi Karavanke, v smeri Beljaka, Spittala vse do Koroškega smučišča Innerkrems.Na našem današnjem izhodišču nas je pričakala prava zimska idila z 8 stopinjami pod ničlo, kar je pospešilo preoblačenje in “fino pakiranje” nahrbtnikov.
Dobršen del poti smo hodili ob smučišču, po približno desetih centimetrih na novo zapadlega pršiča, z vrha pa nas je božalo prijetno sonce. Malo pred zgornjo postajo žičnice, približno 1800 metrov nad morjem pa je pričel pihati veter, vendar nič pretresljivega, nataknili smo si kape, rokavice, si nadeli očala in nadaljevali proti vrhu.
Veter se je počasi krepil, mi pa smo se ustavili pri Blutige Alm Hütte, kjer smo se zadekali, kolikor smo mogli, saj je pogled navzgor proti grebenu dal vedeti, da nas bo “dodobra preluftalo.” In nas je res!
Na grebenu je “česal” veter s hitrostjo preko 100 km/h. Zaradi tega smo hodili precej postrani, saj smo se naslanjali na silo vetra, ki nas je bičal s strani. Sam sem zaradi fotografiranja nekajkrat pohitel pred kolono in ob prehitevanju posameznikov sem se nehote postavil med nesrečnika ter veter in naenkrat je ostal brez opore vetra, nagnjen v prazno, hm, “so mi skor v naročje letel”.
Ob 11.45 h smo osvojili 2192 m visoki Gaipahöhe, vendar smo se zaradi neprijaznega vremena kmalu po isti poti odpravili nazaj v dolino.Nekje nižje pod mejo vetra smo se ustavili, se odžejali, si napolnili želodce in pokomentirali današnji izlet v vetrovnik. Družno smo ugotovili, da smo se vseeno imeli fajn in, da se kmalu zopet “skup napihamo.”
Spisal Robi
Veter se je počasi krepil, mi pa smo se ustavili pri Blutige Alm Hütte, kjer smo se zadekali, kolikor smo mogli, saj je pogled navzgor proti grebenu dal vedeti, da nas bo “dodobra preluftalo.” In nas je res! 
