Voluharski potopisi: Lenuhova grapa, Begunjščica, Veliki vrh, 25. 12. 2017

Begunjska vrtača, 1991 m,
Veliki vrh, 2060 m,

udeleženci: Nevenka, Roman, Niko, Sašo
trajanje: cca 6 h
višinska razlika: cca 1100 m

Grape drugi del. Lenuhovo grapo smo za današnji cilj določili že pred dvema dnevoma na analizi ture. Stari znanci iz gorniške skupine smo se ob peti uri zbrali na Brodu.

Tomaž je zaradi slabega počutja ostal doma, štirje pa smo se po planu odpeljali proti Tržiču, vendar smo bili žal prezgodnji in ostali brez jutranje kave. Nismo obupali. Ravno nasprotno, še z večjim zanosom in pričakovanji smo se odpeljali do parkirišča na Ljubelju.

Rana ura, zlata ura. Parkirišče je bilo ob našem prihodu skoraj prazno, le nekaj turnih smučarjev se je s čelnimi svetilkami odpravljalo proti Zelenici. Nismo omahovali, hitro smo se obuli, oprtali nahrbtnike in se odpravili za njimi v smeri planinskega doma na Zelenici.

Malo višje od 'srednje postaje nekdanje žičnice' oziroma 'doma' na Vrtači smo se usmerili levo na Šentanski plaz, ki poteka levo od pobočij pod Begunjsko vrtačo.

Pred nami sta strmino premagovala dva turna smučarja, mi pa smo se na strmem pobočju mučili z udirajočim snegom.Približno na polovici Šentanca smo prečili levo do vstopa v smer. Nadeli smo si opremo in se spotoma okrepčali s čajem in drugimi viri energije.

Vstopa v Lenuhovo grapo sta dva, izbira je odvisna od snežnih razmer. Desni vstop je bil slabo zalit, potrebno bi bilo preplezati nekaj metrov skoraj navpičnega žlebu. Očitno ga to zimo še ni bilo junaka, saj tam ni bilo opaziti nobenih sledi.

Levi vstop je malo manj strm, skalovje je nekoliko bolj razčlenjeno in bil je videti nekoliko bolje zalit kot desni vstop, izstopal pa je rahlo poprhan skalni skok takoj na vstopu. Opazili smo tudi nekaj sledi predhodnikov.

Vodnik je pripravil 60 m vrv, se navezal in pričel plezati skalni skok v levem vstopu (ocena razmer M3-, Mix). Cepine in dereze je bilo potrebno previdno in natančno zatikati za skale, prekrite s prhkim snegom.

Nad skokom je vzpon nadaljeval po globokem, mehkem snegu, sidrišče za varovanje ostalih udeležencev je bilo pripravljeno po dobrih 30 metrih od vstopa v smer. Po pestrem začetku smer ni več postregla z resnejšimi težavami.

Nadaljevanje poteka po 'levi vstopni grapi' do združitve z desno, kjer smo se usmerili levo čez krajši sklani skokec in nadaljevali po edinih logičnih prehodih grape do izstopa na zgornje snežišče. Snežne razmere so bile spremenljive, od mehkega, puhastega snega, škripavca, do trdega snega za popikat.

Sledilo je še prečenje slabo zalitega skalnega grebenčka, dolgega snežišča in krajše grapice do izstopa na greben oziroma vrh Begunjske vrtače.

Lenuhova grapa oziroma smer je sicer najlažja smer v ostenjih Begunjske vrtače, ne pa tudi v ostenjih Begunjščice. Lenuhova grapa je resna oziroma alpinistična tura zmerne težavnosti, ocenjene z UIAA IV-, naklona med 40° do 55°, dolžine 300 m, seveda odvisno od razmer.

Najtežji del je takoj na začetku, kjer je potrebno preplezati skalni skok, če snega ni dovolj, kot je bilo v našem primeru.

Razgledi na vrhu fenomenalni, kristalno čist zrak, rahel veter in tolpo sonce so nas nekaj časa zadržali na vrhu. Sestop – najkrajša opcija je po sestopni oziroma Zahodni grapi.

Ne, saj je ura šele pol desetih, bomo prekmalu doma, bo treba kosilo skuhat, posodo pomit, da ne omenjamo prenažiranja z dobrotami.

Soglasno smo se odločili za pivo na Zelenici, do tja pa je najbolj smiselna pot po grebenu na Veliki vrh Begunjščice in od tam po Centralni oziroma Osrednji grapi do doma na Zelenici. Sestop po Centralni grapi, sicer ocenjeni s III+, 350 m, ni bil zahteven,

Nasprotno, sestop je bil otročje lahak, saj je bila grapa odlično zalita, snežne razmere skoraj idealne. Po izstopu iz grape se je vedno bolj udiralo, tudi do kolen in preko. Še en čudovit dan smo odlično izkoristili, žal pred bližajočim poslabšanjem vremena.