Kovk, Lepi vršič, Konjščica, Starhand, 11. 10. 2025

Kovk / Monte Cocco 1941 m, Lepi Vršič / Cima Bella / Schonwipfel 1911 m, Konjščica / Monte Sagran / Sagranberg 1931 m, Starhand 1965 m, Rifugio Nordio-Deffar 1412 m Gorniška skupina PD Rašica udeleženci: Janez, Marko, Katja, Tomaž trajanje: 6 ur 35 min višinska razlika: 1260 m dolžina: 13,6 km
Hladna fronta nam jo zagodla ter vrgla nekaj snega v visokogorju in s tem odnesla planirani izlet na Prednje Lastovice. Ker je bilo za soboto napovedano lepo vreme, je tura vseeno bila, le da nadomestna in nekoliko nižje.
Izbrana je bila lahka tura na štiri skoraj dvatisočake na najvzhodnejšem delu dolgega glavnega grebena Karnijskih Alp, Kovk (tudi Kok), Lepi vršič, Konjščica in Starhand.
Prvi trije sta poznana turnim smučarjem, Starhand pa je že bolj skalnat. Mi nismo šli smučat, pa tudi snega na teh višinah ni bilo. Glede na vreme pa smo si obetali jesensko pravljico in lepe razglede.
V Ukvah / Ugovizza smo zavili v breg in po nekaj kilometrih parkirali pri gostišču Camoscio. Krenili po gozdni cesti in nato po travnikih, mimo nekdanjega rudnika železove in manganove rude, vse do sedla med Kovkom in Lepin Vršičem.
Najprej smo zavili na Kovk. Res smo bili deležni jesenske pravljice. Vreme odlično, macesni so bili z višino vedno bolj rumeni, razgledi na vse strani pa fantastični.
Sestopili smo nazaj do sedla in se povzpeli na Lepi Vršič, ki leži na meji med Italijo in Avstrijo. Meje smo se držali še naprej, sestopili na sedlo in se povzpeli na Konjščico.
Tu smo mejo zapustili in se na avstrijski strani spustili na naslednje sedlo in jo mahnili na naš zadnji vrh. Pod Strahandom je Katja odplezala detajl na balvanu ob poti, da upravičimo, da gre za gorniško turo.
Od vseh današnjih vrhov je imel nekaj obiska le Strahand. Uživali smo v razgledih vse do Dolomitov in občudovali Julijce in Karavanke spet z nekoliko drugačne perspektive.
Z vrha smo sestopili do idilične planine Dolnica / Dolinza Alm in se od tam vrnili v Italijo. Pred dokončnim sestopom smo se ustavili še v koči Nordio-Deffar.
In nato s sestopom do našega avta zaključili našo krožno turo, ki je bila tehnično popolnoma enostavna, imela pa je kar nekaj drugih odlik. Spisal Tomaž


Ni komentarjev:

Objavite komentar