Poljanska baba 830 m,
Obranca 1035 m,
Planski vrh 1299 m,
Škrbina (Mežakla) 1210 m
PD Rašica
udeleženci: Maj, Beno, Mojca, Simona, Aleksander, Ivanka, Maja, Bogdan, Vesna, Janja, Mitja, Martin, Lidija, Vida, Gal, Silvo, Robert, Sašo, Jana, Mirko, Maja, Tomaž, Vladimir, Milči, Milica
trajanje: 2 uri 15 min
višinska razlika: 800 m
dolžina: 10,9 km
Naša pot na Mežaklo se je zložno vzpenjala ob zelo velikih možicih. Pot je nedolgo tudi zelo dobro označena. Ob prečnem vzponu odcepi steza na atraktiven skalni osamelec Poljanska baba, ki smo ga šli pobliže ogledati.
Sledil je vzpon na planino Obranca ter mimo spomenika še na istoimenski razgleden vrh. Naužili smo se sončka, nato pa nadaljevali proti gozdnemu kolovozu do snežne jame.
Globoka udornica, ki je vhod v 70 m dolgo jamo, ne zgleda ravno mamljiva za spust. Pred nami je bilo še nekaj vzpona do najvišjega današnjega vrha, kjer so našli padli meteorit.
Tik pod vrhom Planskega vrha so v spomin najdbi postavili informativno tablo. Pohod smo nadaljevali po razglednem robu Mežakle, s pogledom v dolino na Jesenice in razgledom na obsijane, pobeljene Karavanke.
Kmalu se je na ogled postavil naravni most v obliki slončka, razgledišče Škrbina pa nam je odprlo pogled res daleč naokrog. V nadaljevanju smo pogledali še nekdanjo partizansko bolnico.
Kurirčkova torbica je menda še dejavna. Bomo kmalu videli, če res. Kar nekaj več višincev, kot smo pridobili z vzponom, nas je čakalo pri spustu.
Na stezi pod nogami so se nam motali »The rolling stones« in listje je skrilo prenekatero drsečo korenino. Tako smo sestopili vse do Jesenic, kjer nas je čakal avto.
Vozniki smo se prepeljali na izhodišče po motorno konjenico, ter se vrnili po pohodnike. Analizo smo naredili pri Gorencu, kjer gre pohvaliti zares hitro postrežbo. V poznih popoldanskih urah smo se vrnili domov.
Maja Kajzer









Ni komentarjev:
Objavite komentar