Mala Mojstrovka 2332 m,
Erjavčeva koča na Vršiču 1525 m
udeleženci: Tomaž, Nevenka, Roman, Aleš, Sašo, Stojan
trajanje: cca 5 h 10 min
višinska razlika: cca 810 m
Za dežjem vedno posije sonce in po daljšem času se je obetal lep dan. Prvotni turnosmučarski cilj Zirbitzkogel smo zaradi orkanskega vetra v Avstriji nadomestili s ciljem v Sloveniji.
Celotna ekipa se je zbrala na Brodu in z dvema avtomobiloma odpeljala na kavo v Kranjsko goro. Ob kavi smo se po krajšem premisleku odločili, da krenemo proti Vršiču, na Malo Mojstrovko, mogoče celo preko Pripravniške grape, če bodo razmere dovoljevale.
Cesta naj bi bila po nekaterih informacijah splužena samo do Tonkine koče, do Vršiča pa je bila predpisana uporaba verig. Sklenili smo, da se bomo odpeljali do koder bo pač možno in potem cilj prilagodili glede na dolžino in časovnico ture.
Vozimo se in previdno vozimo, tudi mimo Tonkine koče, cesta pa še vedno splužena. Izzivanje sreče smo prekinili pri Erjavčevi koči, kjer smo parkirali, srečali nekaj znancev, tudi Marka, ki je v Pripravniško grapo odpravil s smučmi že dan pred nami.
Hitro smo se preobuli, za vsak primer vzeli tudi krplje, in se po spluženi cesti odpravili proti sedlu. Glej ga zlomka, cesta je bila splužena samo do parkirišča na sedlu, proti Trenti pa ne. Kasneje smo srečali Rašo, ki skrbi za pluženje ceste.
Rašo nam je pojasnil, da je cesta iz Kranjske gore do Vršiča tako rekoč sveže splužena, pri Kugijevem spomeniku pa je velik zemeljski plaz, zato je v Trento cesta zaprta.
Snežne razmere so bile odlične zato smo hitro napredovali, skupina pa se je kmalu razdelila. Aleš je na smučeh po pohodniški poti krenil proti sedlu, mi pa proti vstopu v Pripravniško grapo. Pot pa nas je vodila mimo vstopa v Butinarjevo grapo.
Razmere so bile videti odlične, skoki zaliti, zato smo za hip postali in po krajšem razmisleku krenili v grapo. Spodaj je bil sneg še mehak, kljub stopinjam predhodnikov se je udiral, višje pa je bila podlaga trša, stopinje komaj zaznavne.
Kloža je bila dovolj debela, da je brez težav držala vse kolege, razen tisti z najtežjim karakterjem je imel že skoraj na izstopu iz grape na nekaj metrih malo težavic.
Razgledi fenomenalni, sonce tolpo in ustavili smo se blizu izstopa iz Pripravniške grape, se okrepčali in krenili proti vrhu Male Mojstrovke, ki smo ga kmalu osvojili.
Na vrhu smo hitro napravili skupinsko sliko in se zaradi hladnega vetra skrili nekaj metrov pod vrhom, kjer smo se odpočili in pomalicali.
Na sestopu smo kmalu srečali Aleša, ki je pripravljal smuči za spust in se odpravil proti vrhu. Mi smo se ponovno razdelili v dve skupini. Ena je sestopila po Pripravniški grapi, druga pa po normalki čez Grebenc.
Sestop po Pripravniški grapi ni bil zahteven. Vsi skoki so bili dobro zaliti, paziti je bilo potrebno le na zanesljiv korak, saj je bilo že vse razrito, precej se je udiralo in stope v snegu so se rušile.
Po izstopu iz grape pa smo krenili naravnost navzdol, sprva prhek sneg se je udiral do kolen, nižje pa je bil sneg že južen, paziti je bilo potrebno na snežne čevlje. Aleš ni mogel prehvaliti smučarskih užitkov, skupina z normalke pa se je pritoževala nad prhkim in razritim snegom pod sedlom.
Čudovit dan smo nenadejano odlično izkoristili. Nasmeški na obrazih kolegov niso potrebovali pojasnil. Prvi del analize ture smo skupaj z Rašom opravili v Erjavčevi koči, kjer smo srečali tudi Primoža z družino.
Drugi del analize ture pa smo opravili pri Štoparju, kjer smo pripravili načrt za nove dogodivščine. Ste radovedni kakšne, vas zanimajo? Berite naslednje potopise, pa boste izvedeli.
Spisal Sašo
Razmere so bile videti odlične, skoki zaliti, zato smo za hip postali in po krajšem razmisleku krenili v grapo. Spodaj je bil sneg še mehak, kljub stopinjam predhodnikov se je udiral, višje pa je bila podlaga trša, stopinje komaj zaznavne.
Na sestopu smo kmalu srečali Aleša, ki je pripravljal smuči za spust in se odpravil proti vrhu. Mi smo se ponovno razdelili v dve skupini. Ena je sestopila po Pripravniški grapi, druga pa po normalki čez Grebenc.
Ni komentarjev:
Objavite komentar