Pieve di San Floriano 750 m,
Monte Giaidet 1082 m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Alessio, Primož, Marjan,
trajanje: cca. 5 ur
višinska razlika: 750 m
dolžina: 8,3 km
Tudi letos ni bilo sreče z načrtovanim obiskom Tirskih peči, predvsem zaradi nepredvidljivih zimskih razmer. Po drugi strani pa je rezervnih ciljev vedno dovolj na zalogi.
Tako smo leto začeli v karnijskih koncih, skoraj tam, kjer smo pokopali staro gorniško leto. Po jutranji kavi v Trbižu strnemo tokratne kratke vrste in se zapeljemo proti izhodišču v vasico Imponzo.
Parkiramo kar v centru, na urejenem, označenem in seveda brezplačnem parkirišču. Že bežen pogled na okoliške vršace zadostuje, da cepin in dereze pustimo v avtu. Nadaljujemo mimo lepo okrašenih, še nedeljsko zaspanih hiš.
Na koncu vasice nas smerokazi usmerijo levo navzgor, mimo cerkve v gozd. Lepa pot kmalu pripelje do izrazite poševne skale, kjer naj bi po pripovedovanjih leta 1700 med močnim sneženjem mežnar, namenjen zvoniti Ave Marijo, srečal ogromnega medveda.
Ne ve se točno, kdo se je koga bolj ustrašil, a zgodba se je za medveda kasneje končala tragično. Po urici zložne hoje pridemo na sedelce, kjer se pridruži markirana pot iz vasice Illegio.
Naredimo obvezen nekajminuten skok, obvoz do cerkvice sv. Florijana. Razgled na okoliške vrhove je res izjemen, prav tako tudi na dolino reke But. Našo pozornost pa pritegnejo dokaj nove oznake Cammino delle Pievi, ki smo jih videvali večkrat že med vzponom.
Slikovita, krožna romarska pot povezuje 10 karnijskih župnijskih cerkva, 2 svetišči in 4 bogoslužne prostore. Približno 260 km dolg kamino je razdeljen na 20 etap in na svoji poti premaga skoraj 10.000 višinskih metrov.
Začne se prav na našem jutranjem izhodišču in konča v sosednji vasici Zuglio. Pri sestopu na sedlu malce pokramljamo s skupinico Benečanov, ki so prvo etapo kamina zastavili v kontra smeri. V nadaljevanju postane pot strmejša in ožja.
Bolj ali manj poteka po jugozahodnem grebenu. Z vsakim metrom postaja bolj razgledna, malo pod vrhom premaga še krajšo strmo skalno stopnjo, na dveh mestih nam je v pomoč tudi jeklenica. Steza je k sreči kopna in suha tako, da ne predstavlja nobenih težav.
Postanek za malico naredimo kar pri križu tik pod vrhom, kjer je lepši razgled. Močan severni veter v visokogorju na skromni nadmorski višini tisočaka Monte Giaideit ne pokaže svoje prave moči, a kljub temu se kar hitro poberemo z vrha.
Tudi v nadaljevanju je steza, ki poteka po severovzhodnem grebenu, bolj ali manj kopna. Snega je sem ter tja le za vzorec, predvsem v senčnih delih. Mimo lične kočice in malo manj ličnega drvarskega bivaka sestopimo do pašnikov Stavoli Mignezza.
Okrepčilo na kmečkem turizmu smo na žalost morali prestaviti na poletno sezono, saj pozimi sem res malokdo zaide. Zato se na analizo ture zapeljemo v bližnji bar v Arta Terme, zadnje etape poti Cammino delle Pievi.
Spisal Marjan
Ni komentarjev:
Objavite komentar