Sticklerhütte 1752 m
Izvir reke Mure / Murursprung 1787 m,
Schmalzscharte 2444 m
PD Rašica
udeleženci: Boštjan, Janez, Katja, Polona, Simona, Tatjana, Leja, Domen, Jana, Darja, Martin, Marko, Mihela, Andreja, Mirko, Emilija, Alenka, Tomaž, Miran, Mateja
trajanje: 9 ur
višinska razlika: 1000 m
dolžina: 18,7 km
S skupaj 95 km je tako 6. reka po dolžini toka v Sloveniji (za Savo, Kolpo, Dravo, Savinjo in Sočo), po skupni dolžini pa je 3. reka, ki teče v Sloveniji (za Savo in Dravo).
Ko zapusti Slovenijo nekaj časa tvori še hrvaško-madžarsko mejo in se kot levi pritok izliva v Dravo. Glavnina Murinega toka pa je v Avstriji, kjer je 2. reka po dolžini toka v državi (za Donavo) in 4. reka po skupni dolžini (za Donavo, Dravo in Innom).
V zgornjem toku je Mura tipična visokogorska reka, njen izvir pa je na višini 1898 m. In tja smo se namenili tokrat. Za Katschbergom smo zavili proti zahodu v dolino Murtal.
V zgornjem delu doline smo zavili na plačljivo cesto (6 €/vozilo) in se po njej zapeljali do parkirišča Muritzen na višini 1542 m. Že nižje smo opazovali, kako je prehod hladne fronte ponoči vrgel nekaj snega nad 2000 m višine.
Skupaj z jasnim vremenom se je tako obetala prava pravljica in seveda tudi nekoliko pestrejša tura. Prvo uro smo po makadamski cesti hodili do koče Sticklerhütte. Tu smo zavili v stransko dolino proti izviru Mure.
Vedno bolj so se nam odpirali pobeljeni vrhovi nad nami, najbolj se je bohotil prvak Radstaterskih Tur, Weißeck (2711 m). Po skupno dobrih dveh urah smo dosegli mesto kjer Mura privre iz podzemlja.
Tu smo nekaj časa uživali v prekrasnem vremenu in v čudovitih razgledih. Nekateri so odmor izkoristili za pozno trgatev borovnic, vsi skupaj pa smo naredili še skupinsko sliko ob izviru.
Za nadaljevanje smo imeli dve možnosti. Lahko bi šli malo nazaj in potem direktno na vrh Kleines Mureck (2402 m). Sneg je kar pobiralo in ne bi smelo biti težav.
Bila pa je tudi daljša možnost, po dolini do konca in potem zaokrožiti nazaj nad dolino in tako doseči Kleines Mureck in sestopiti po normalki nazaj v dolino.
Pa smo šli poskusit. A v zatrepu doline je sneg zaradi kota sonca šele začelo pobirati, predvsem pa je bila problem prečnica nad dolino, kjer bi v začetku lezli čez s snegom poprhane balvane.
Ker je bila to lahka tura, bi bilo to preveč, predolgo bi trajalo in tako smo našli nadomestni cilj, sedlo Schmalzscharte.
Tako smo na koncu pristali višje od načrtovanega vrha in bili nagrajeni s pravljičnim razgledom na jezerci Unterer in Oberer Schwarzsee in pobeljenimi vrhovi Weinschnabel (2754 m), Kaltwandspitze (2822 m) in Kölnbreinspitze (2934 m).
Omenjeni vrhovi so že nad zatrepom doline Malte oziroma nad umetnim jezerom Kölnbrein. Desno od teh vrhov je kukala Hochalmspitze, na severu pa smo videli Berchtesgadenske Alpe s Hochkönigom in Schönfeldspitzo ter pogorje Rofan.
Po pavzi na sedlu smo previdno sestopili po ostankih snega, ki ga je vidno pobiralo in se mimo izvira Mure spustili do koče, kjer smo naredili še zadnji postanek.
Le še sestop po cesti do parkirišča nas je čakal in končali smo še en krasen izlet.















