Šavnik 1576 m,
Možic 1602 m,
Slatnik (severozahodni vrh) 1609 m,
Slatnik (jugovzhodni vrh) 1597 m
udeleženci: Marjan, Katarina, Tomaž, Stane, Deja, Srečo
povprečna starost: 59 let, 2 meseca, 15 dni
trajanje: 6 ur 40 min
višinska razlika: 1100 m
dolžina: 15,2 km
Cilji so unikatni – vsako silvestrovo drugam. Pretežno ostajamo v Sloveniji, nekajkrat pa smo skočili v Avstrijo. Najvišje smo doslej stali na Grintovcu, najnižje in najbližje pa na Javorovem vrhu.
Najdlje smo se vozili dobri dve uri v eno smer, in sicer do Obertauerna. V vseh teh letih je odpadla le tura na silvestrovo 2018, ko je bilo vreme tako slabo, da pohod ni imel smisla.
Letos so bili izbrani vrhovi nad Soriško planino. Kot glavni cilj smo določili Možic, ostalo pa smo prepustili trenutnim razmeram.
Po jutranji kavi v Škofji Loki smo se zapeljali do Petrovega Brda, kjer je bilo naše izhodišče. Prav tu Slovenska planinska pot zapusti Julijske Alpe in vstopi v Cerkljansko hribovje.
Mi smo šli v nasprotno smer in po SPP vstopili v Julijske Alpe. Po dobri uri hoje smo prispeli do Lovčevega bivaka pri Koucah. Tu so se začeli razgledi, saj se je naredil čudovit sončen dan.
Nadaljevali smo proti Črni prsti in na poti naleteli na prve ostaline medvojnega italijanskega fortifikacijskega sistema Alpski zid (Vallo Alpino). Slovensko planinsko pot smo zapustili nekoliko naprej, na sedlu Vrh Bače.
Tu smo zavili desno v gozd in se po njem povzpeli do travnate izravnave pod Šavnikom. Skočili smo na vrh, ki je ponudil čudovite razglede.
Po uživanju na vrhu smo sestopili nazaj na travnato izravnavo in nadaljevali na sedlo med Možicem in Slatnikom. Tu smo najprej zavili na Možic.
Tudi tu smo uživali v razgledih. Lepo se je videlo tudi soriško smučišče, kjer je bilo vse polno smučarjev.
Sestopili smo nazaj na sedlo in šli še na oba Slatnika in tako zaključili z vzponi. S sedla med Slatnikom in Lajnarjem smo sestopili proti Lovčevemu bivaku kjer smo se priključili nazaj na SPP in se po njej vrnili na Petrovo Brdo.
Na silvestrovo popoldan je z analizo kar problem, ker nimaš kaj dosti odprtega. Tudi naš jutranji lokal so zapirali že ob 15h in ga ne bi ujeli.
Zato smo bili samooskrbni ter imeli analizo kar na izhodišču pri avtomobilih. In potem smo se odpeljali domov, letu 2026 naproti.
Spisal Tomaž
Fotografije Tomaž
Fotografije Marjan
Sled poti












Ni komentarjev:
Objavite komentar