Seekarspitze, 31.12.2013

Seekarspitze 2350 m

udeleženci: Marjan G., Slavko, Marjan Š., Nataša, Tomaž, Robert
trajanje: 5 h 50 min
višinska razlika: cca 750 m



Slabo vreme in nevarnost plazov “doma” sta nas na zadnji dan letošnjega leta pregnala na sever, natančneje v Avstrijsko smučarsko središče Obertauern. Lokacija je bila Marjanov predlog, saj je pred dobrim leto in pol tod okoli že pohajkoval in očitno je “destinacijo polajkal”.

Po zboru ob petih zjutraj smo se odpravili skozi Karavanški tunel, naprej po avtocesti skozi tunel Katschberg za katerim smo z avtoceste zavili za St. Michael. Ob 7.30 h smo že parkirali avtomobila na parkirišču v smučarskem središču Obertauern.

Zunanja temperatira -8 stopinj nam je narekovala tempo preoblačenja in pakiranja, tako, da smo bili v rekordnem času pripravljeni na turo. Pet se nas je preko ceste odpravilo v breg, smučarka Nataša pa nekam na toplo, na čaj pred pričetkom smučarije.



Zaradi lažjega vzpenjanja je prvi del poti potekal ob robu smučišča po trdi, steptani podlagi in ob škripanju snega pod nogami so premražena telesa kmalu dosegla delavno temperaturo.

Vzpenjajoč se ob robu smučišča smo v dobre pol ure dosegli Grünwaldsee kjer je na višini 1950 m že sijalo sonce. Tu si zamudniki opasajo lavinske žolne, preverimo nadaljno smer gibanja in malo za jezerom zavijemo v cel sneg.

Hoja po približno 20 cm globokemu pršiču nam ni delala nobenih preglavic, nasprotno, bila  je prav prijetna. V nadaljevanju smo posamično z večjimi medsebojnimi presledki prečili sicer že splazeno pobočje, jugozahodno od vrha.

Ob 10.15 h smo prišli do izravnave malce pred grebenom kjer smo se v vetru primerno opremili za naskok na vrh. Čakal nas je še krajši del poti po grebenu, nato pa se je pot postavila pokonci.




Poleg zanimivega in strmega zadnjega dela poti velja omeniti tudi izvirno božično okrasitev čelade enega izmed udeležencev. Hja, kaj čmo, moda prodira tudi v gorniško opravo.

Z vsakim nadaljnim korakom se je krepil tudi veter in nam ob 11.00 h, ko smo po zahodni strain dosegli vrh že pošteno kuštral lase. Nebodigatreba je od nekod pripihal še oblak, ki je kmalu po osvojitvi 2350 m visokega vrha le tega zavili v meglo.

Mraz, veter ter megla so nas po fotoseansi  malce po enajsti uri pregnali z vrha in sestopili smo po grebenu naprej na vzhod.

Po nekaj sto višinskih metrih smo bili na smučišču, od koder so ostali nadaljevali peš, sam pa sem iz nahrbtnika potegnil lavinsko lopato po kateri sem med nekoliko začudenimi smučarji mojstrsko odkarval v dolino.

Postanek je bil še na planini Dikt'n Alm kjer smo ob zasluženem pivu premleli dogodke današnjega dne.







Nazaj k avtomobilom smo se vrnili ob 13.40 h, počakali Natašo nakar je Marjan Š. iz skrite lokacije pričaral šampanjec. Nazdravili smo na nove dogodivščine v novem letu in se odpeljali v 2014-to.

Spisal Robi




3 komentarji:

  1. Pozdrav!
    Sjajna tura! Gdje pratite (web site?) snežne razmere i visine snega v Avstriji?

    OdgovoriIzbriši
  2. Konkretno za Salzburško so lavinske razmere na

    http://www.lawine.salzburg.at/start.html#

    Sicer pa so linki do lokalnih lavinskih postaj za celo Evropo na

    http://www.avalanches.org/eaws/en/main.php

    Snežne razmere za smučišča pa so

    http://www.bergfex.si/

    OdgovoriIzbriši