udeleženci: Tomaž, Paz, Dušan, Primož, Janja, Jix, Robert
trajanje: 6 h 05 min
višinska razlika: cca 1150 m
Prvotni načrt, da podaljšani vikend preživimo v kampu Lazar in hribih med Bovcem in Tolminom se je kod že kar nekaj letošnjih načrtov „sfižil“, tako, da po Brodskem horoskopu letošnjmu letu pritiče znamenje „sfiženček“. Neljuba situacija pa ni zmedla našega šefa planskega oddelka Tomaža, ki je iz rokava potegnil izlet v Italijo in sicer na goro v Zahodnih Julijcih, Lipnik imenovano.
Običajni ekipi so se tokrat pridružili še Janja s svojim hiperaktivnim (lahko bi rekli tudi reaktivnim) psom Jixom, „kolesarska princeska“ Dušan in Tomažev pes Paz. Zjutraj poberem Janjo ter Jixa in ob 6.25 h se z ostalimi udeleženci dobimo na počivališču Lipce ob jutranji kavi. Medsebojno „brihtolanje“ v kombinaciji s kavo nas je dodobra predramilo in že smo drveli mimo Kranjske gore in Trbiža do Pontebbe, izhodišča današnjega izleta.
Planski oddelek je profesionajno odreagiral na nastalo zmedo in že smo se peljali proti novemu izhodišču. Serpentinasta cesta večkrat vklesana v skalo se je počasi vzpenjala in nas skozi nenavaden tunel pripeljala do naselja Chiout, 838 metrov nad morjem. Novo izhodišče je najbolj razveselilo Janjo, saj se nahaja cca 300 metrov višje kod Pontebba. Menim, da bi za izbris nasmeška morala pokonzumirati najmanj 1 kg limon.
Približno 1350 metrov nad morjem smo zavili levo na mulatjeri podobno pot, ki nas je pripeljala do treh idiličnik majhnih zidanih hišic kjer smo se ob koritu z tekočo vodo odžejali in obnovili porabljene zaloge. Spočiti in odžejani smo šli naprej in kmalu se je gozd umaknil travnatim pobočjem posejanim z ruševjem, senco pa je nadomestilo precej močno jesensko sonce.
Na sicer nezahtevni poti velja omeniti še kovinski mostiček, ki pohodnikom močno olajša prehod preko večje razpoke. Pasji del odprave pa je imel precejšnje težave s prečkanjem. Verjetno so bile tri minute Jixovega upiranja pred mostičkom edine minute mirovanja pasjega hiperaktivca, Paz je mostiček prečkal z „enakim navdušenjem“, le nekoliko hitreje.
Večina družbe je poznavalsko naštevala bližnje (Montaž, Viš, …) in daljne (Zuc dal Bor, Mangart, Jalovec, Razor, …) vrhove, sam pa sem s svojevrstnim neprecenljivim znanjem poskrbel za zabavnejši del druženja na vrhu.
V dolino smo se vračali v začetku po zgornji poti, po grebenu, nadaljevali pa po trasi vzpona. Ob postanku pri koritu s tekočo vodo smo ponovno dopolnili zdesetkane zaloge, Jix pa se je odločil Italijanom popiti vso vodo. Glede na popito količino je sigurno križan z kamelo :)Na poti domov smo se ustavili v Ratečah, kjer smo v gostilni Mojmir „slistili“ vsak svojo polovico piščanca, Primož pa pico in jedačo zalili s vrčkom piva.
Navkljub temu, da smo „izgubili“ most, večje škode ni bilo. Itak pa je bil izgubljen v Italiji, pa naj se oni s tem zaj... Mi smo preživeli krasen dan, si nafilali baterije za prihajajoči teden in si obljubili, da se kmalu spet vidimo.
Spisal g. Robert
Ni komentarjev:
Objavite komentar