Kleines Gurpitscheck, 10. 11. 2012

Zechnerriegel 2115,
Aiblhöhe 2104 m,
Karneitschenhöhe 2181 m,
Kleines Gurpitscheck 2378 m

Gorniška skupina PD Rašica

udeleženci: Boštjan, Brane, Janez, Katja, Maks, Marjan G., Marjan Š., Mitja, Nataša, Nevenka, Primož B., Primož Z., Radoš, Robert, Tomaž
trajanje: 7 h 20 min
višinska razlika: cca 1340 m

Planirani izlet Gorniške skupine na Šinavc (Monte Schinauz) je zaradi slabe vremenske napovedi ponovno odpadel. Na nadomestno turo smo se odpravili v Avstrijo na Salzburško, v Šladminške Ture na 2378 m visoki Kleines Gurpitscheck.

Pred društvom na Prušnikovi se nas je zbralo kar 15 gornikov in ob 5.00 uri smo že drveli proti našemu cilju. Današnje izhodišče Hinterweißpriach smo dosegli ob 7.20, parkirali prevozna sredstva, se preoblekli, si naprtali nahrbtnike in krenili navkreber.

Prvi del poti je potekal po makadamski cesti, kaj kmalu pa smo zavili v gozd in se podali direktno v breg pri čemer smo nekajkrat prečili v serpentinah vzpenjajočo se cesto. Ob 9.20 uri smo prišli iz gozda na izravnavo kjer smo si privoščili krajši postanek.


Od tu se je že dobro videl precej dolg greben in na koncu naš današnji cilj. Naprej smo doberšen del poti gazili po snegu globokem nekje do kolen, kar nam je današnji izlet dodatno začinilo in mu dodalo predpono zimski. Občasno so nas božali sončni žarki, sem ter tja pa “preluftal” veter.

Ob 10.35 uri smo osvojili 2115 m visoki Zechnerregel. Glavni del vzpona je bil za nami, od tu naprej nas je čakalo malo gor, malo dol preko precej dolgega grebena do Kleines Gurpitschecka, našega današnjega cilja. Prečenje grebena smo si popestrili s fotografiranjem okolice in z uganjanem norčij po snegu, slednje početje je bilo predvsem v moji domeni.

Dobre volje smo ob 11.40 uri dosegli 2181 m visoki Karneitschenhöhe kjer smo si poiskali zavetje pred vetrom in si privoščili malico. Siti, odžejani in spočiti smo se odpravili naprej in ob 12.30 uri v razpotegnjeni koloni dosegli 2378 m visoki Kleines Gurpitscheck. Na vrhu je sledilo obvezno fotografiranje, polnjenje želodcev in metanje oči po sosednjih vrhovih.

Sestopili smo po drugi poti, na sedlo med Kleines Gurpitscheck in Gurpitscheck, kjer smo si nadeli dereze in palice zamenjali s cepini ter se po snegu podali v dolino. Na koncu snežišča so nekatere udeleženke imele precejšnje težave v vodo in blatom skritim pod snegom. Po precej hudih borbah je krajši konec potegnilo blato, novi gojzarji pa so prestali test vodotesnosti in blatotesnosti.

Okoli 15.00 h smo se vrnili na izhodišče do parkiranih avtomobilov, kjer je mene čakalo presenečenje posebne vrste. Na veliko sem izbulil oči, saj je moja jutranja zmedenosti botrovala malomarnosti, da sem pozabil zakleniti avtomobil, no pa to še nebi bila tako velika neumnost, če nebi v ključavnici pustil ključev, poleg tega pa še na stežaj odprtih vrat prtljažnika.

V tem dodatku k potopisu se “bumbar” zahvaljuje avstrijskum lumpom za prizanesljivost, saj bi vsak “pošten lopov” izkoristil priložnost in kaznoval mojo traparijo.

Spisal Robi





Ni komentarjev:

Objavite komentar