Grimminghütte 966 m,
Grimming 2351 m,
Multereck 2176 m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Sabina, Srečko, Grega, Stojan, Marko, Andreja, Nevenka, Antonija, Klavdija, Tomaž, Ana, Jože
trajanje: 11 h
višinska razlika: 1800 m
dolžina: 13,4 km
Grimming, oziroma njegov masiv, je osamelec na avstrijskem Štajerskem, med dolinama Enns na jugu in Hinterberg na severu. Na zahodu ga omejuje potok Salzabach, na vzhodu pa potok Grimming.
Najzgodnejši pisni dokaz imena je iz okoli leta 1286 in se glasi "Grimei". Ime izvira iz slovenskega grmeti in se je prvotno nanašalo le na potok Grimming. Kasneje se je ime preneslo tudi na gorski masiv.
Masiv Grimminga pripada alpski skupini Dachsteingebirge in se nahaja na njenem vzhodu, na meji s sosednjo skupino, Totes Gebirge. Podobno kot Julijske Alpe je seveda tudi skupina Dachsteingebirge zgrajena iz dachteinskega apnenca.
Zanimivost masiva Grimminga je vsekakor letalnica Kulm na severni strani masiva. Letalnica Kulm je ena od 5-ih na svetu, ki omogočajo smučarske polete nad 240 m. Na Kulmu ima rekord trenutno Peter Prevc z 244 m iz leta 2016.
Mi za obisk letalnice nismo imeli časa, v planu smo imeli namreč kraljevsko gorniško krožno turo, po jugovzhodnem grebenu gor in po normalki čez dvatisočak Multereck dol.
Ker je bil za soboto napovedan dež, smo turo prestavili na nedeljo. Ob 4h zjutraj smo se zbrali v Šentvidu in se odpeljali v Avstrijo. Po Turski avtocesti smo se zapeljali na severno stran Alp in v Altenmarktu zavili v dolino reke Enns, ki ima slovensko ime Aniža.
Aniža je najdaljša reka, ki teče samo v Avstriji, sicer pa je 5. najdaljša avstrijska reka. Kot celotno pot je bila tudi v dolini Aniže megla. Po kakšnih 50 km smo parkirali v vasici Niederstuttern.
Nekaj minut pred sončnim vzhodom smo začeli s turo. Kakšnih 45 minut smo potrebovali do koče Grimming, ki je bila zjutraj še v megli in zaprta.
Nadaljevali smo po poti 681 in nekje na 1100 metrih višine prišli iz megle v prelep sončen jesenski dan. Včerajšnje deževje se je poznalo, saj so bila tla mastna in potrebna je bila precejšnja previdnost pri hoji.
Višje je bil razcep naše krožne poti, tu smo zavili levo.Tu je mastno pot zamenjalo prebijanje mimo balvanov in kasneje zoprno melišče, ki nas je pripeljalo na greben. A ob prihodu na greben so bile vse nevšečnosti pozabljene.
Kar vriskali smo. Pod nami je bila dolina Aniže v megli, na drugi strani pa se je v soncu kopala celotna veriga Nizkih Tur. In na naši desni prvi del grebena, ki poteka po skalah in strmih travah.
Za te razglede se splača vstajati sredi noči in se voziti tri ure v eno smer. Prvi del greben je uživaško poplezavanje, ki ne presega I. težavnostne stopnje.
Višje se težavnost dvigne do II morda II+, še vedno pa je bilo plezanje uživaško. V tem indijansko poletnem dnevu pa nismo uživali samo mi. Vse polno je bilo drugih gornikov.
Po točno 6-ih urah smo prišli na vrh, kjer je bil pravi vrvež. Razgledi pa fantastični, poleg omenjenih Nizkih Tur smo lahko videli masiv Dachsteina, Totes Gebirge, Salzkammergut-Berge, Berchtesgadenske Alpe, Aniške Alpe, ...
Kar težko se je bilo spraviti z vrha, a dan je bil kratek in treba je bilo sestopiti. Na vršnem platoju je bilo kar nekaj snežišč, ostankov hladne fronte iz kakšnih 14 dni nazaj.
A na poti na Multereck so se ta snežišča hitro končala, je pa bila pot v sestopu ves čas nekoliko mastna. Nižje je ferata A/B težavnosti in nato se krožni del konča.
Slabih 10 ur smo potrebovali, da smo se vrnili do koče Grimming. Ravno toliko časa smo še imeli, da smo si privoščili odmor za rehidracijo pred sestopom do izhodišča, kamor smo prišli nekaj minut po sončnem zahodu.
Med preoblačenjem smo lahko opazovali križ na vrhu Grimminga, ki je bil zdaj 1700 m nad nami. Uspela nam je res vrhunska tura, pa še na analizo v Pizzerijo Gorenc smo prišli še pravočasno.
Spisal Tomaž
Fotografije Tomaž
Fotografije Srečko
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar