Poldnik (Kopa) / Picco di Mezzodi 2063 m,
Črni vrh / Colrotondo 1486 m
PD Rašica
udeleženci: Srečko, Jana, Marjan, Polde, Grega, Marko, Katarina, Jan, Stojan, Mihela, Klavdija, Tomaž, Branko, Jože, Anita
trajanje: 7h 40 min
višinska razlika: cca 1330 m
dolžina: 12,5 km
Odpravili smo v Italijo na goro z dvemi slovenskimi imeni, Poldnik oziroma Kopa. Poleg italijanskega, Picco di Mezzodi ima še nemško ime, Mittagskogel. Poldnik zato, ker je za prebivalce Bele peči / Fusine in Valromana sonce točno opoldne nad goro, Kopa pa najbrž zato, ker je v primerjavi s sosednjimi vršaci bolj kopaste oblike.
Parkirali smo pri Belopeških jezerih, ki so imela včasih slovensko poimenovanje Klanška jezera, po posestnikih Pod Klancem. Obstaja še nekaj slovenskih poimenovanj, Fužinska jezera, Lanška jezera, tudi Rateška jezera. Italijansko so Laghi di Fusine, furlansko Lâgs di Fusinis in nemško Weißenfelser Seen.
Po nekaj ravninskega dela smo se po poti 514 vzpeli do sedla Colrotondo (1.400 m). Zavili smo levo na pot 515. Med tem se je naredil čudovit jesenski dan in uživali smo v razgledih in jesenskih barvah. Mimo razgledišča na Monte Collarice (1.558 m) smo nadaljevali proti meliščem pod našim vrhom.
Nad melišči smo prišli do ključnega mesta, skalne stopnje, kjer je bila nekoč v pomoč vrv. Te sedaj ni več in gor grede tudi ni kakšnih posebnih težav. Nad stopnjo smo nadaljevali do razcepa poti, od tu smo bili v 10 minutah, malo pred poldne, na vrhu Poldnika.
Res čudovit jesenski dan je botroval izrednim razgledom proti Karnijskim Alpam, Dolomitom, Ziljskim Alpam, Visokim Turam in Zillertalskim Alpam. Kot na dlani smo videli Belopeška jezera, v bližini pa mogočni Mangrt, poporhan s snegom.
Sestopili smo malo čez poldan, čez skalno stopnjo smo preventivno namestili vrvno ograjo. Pri sedlu Colrotondo smo nadaljevali do istoimenskega vrha, slovensko Črnega vrha (1.486 m). Malo smo upali, da bo z vrha potka, kot je to označeno na Tabaccovem zemljevidu.
V naravi potke ni bilo in vrnili smo se do sedla ter se po poti 514 vrnili do izhodišča, parkirišča ob Zgornjem Belopeškem jezeru. Če je bil zjutraj tu komaj kdo, je bil sedaj pravi vrvež, sploh ob Spodnjem Belopeškem jezeru in nižje ob cesti, ki pelje do jezer.
Zapeljali smo se v Slovenijo in se ustavili še na analizi ture v Pizzeriji Gorenc v Kranju. Preživeli smo lep jesenski dan.
Spisal Tomaž
Fotografije Tomaž
Fotografije Marjan
Fotografije Srečko
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar