Chiemgau, 28. 9. - 1. 10. 2024

PD Rašica
udeleženci: Marja. Ruža, Jožefa, Alenka, Katja, Nadja, Boris, Ana, Simona, Mili, Ada, Božo, Meta, Mirko, Vida, Mojca, Lili, Janja, Nikolaj, Andreja, Rok, Andreja, Marjeta, Irena, Dunja, Ivan, Bojan, Irena, Robi, Marjan, Katarina, Mihela, Andreja, Sabina, Nevenka, Marinka, Marjan, Irena, Tomaž, Ema, Meta, Andreja, Mavricij, Katarina, Srečo, Majda, Primož, Janez, Magdalena, Boris

sobota, 28. 9. 2024

UnternBerg 1425 m,
Boider Kaser 1340 m,
Mittagswandl 1400 m,
Branderalm 1260 m

trajanje: 3 ure 50 minut
višinska razlika: 115 m vzpona, 765 m sestopa
dolžina: 8,6 km


Odšli smo na štiridnevni izlet v gore nad Bavarskim morjem. Tako se namreč tudi reče Kimskemu jezeru (Chiemsee), največjemu bavarskemu jezeru. Gore na meji Nemčije in Avstrije se imenujejo Bavarske Alpe, naše ciljno območje pa Chiemgau oziroma Chiemgauer Alpen.

Skupina Chiemgauer Alpen leži med Berchtesgadenskimi Alpami na jugovzhodu, Bavarskimi Predalpami (Bayerische Voralpen) na zahodu, skupinama Kaisergebirge in Loferer und Leoganger Steinberge na jugu ter ravnino s Kimskim jezerom na severu.

V soboto zjutraj smo se mimo Salzburga odpeljali v Nemčijo in kmalu zavili z avtoceste in se po lokalni cesti zapeljali do Ruhpoldinga. Tu smo se vsedli na dvosedežnico in se odpeljali 700 m višje, na planino Unternberg Alm.

Od tu je še nekaj minut do istoimenskega vrha Unternberg. Vreme nam ta dan ni bilo preveč naklonjeno, a vsaj deževalo ni. Zato smo nadaljevali po programu in z vrha sestopili do planine Boider Kaser. Slabo vreme je povzročilo, da je bila planšarija zaprta, imeli pa smo lep razgled na Ruhpolding.

V nadaljevanju smo skočili še na skalnati vrh Mittagswandl in nato sestopili do koče Branderalm. No v tem sestopu bi se lahko tudi zapletlo, saj smo imeli kar konkreten oviratlon, ko smo lezli čez sveže podrta drevesa, spomina na ciklon Boris, ki je tu divjal 14 dni nazaj.

Takrat je tu vrglo 70 cm mokrega snega in kjer je pihal še vrtinčast veter je lomilo drevesa. Nekako smo se prebili do planine a koča je bila tudi tu zaprta. Za nameček je pričel še dež, a hujšega ni bilo, saj nas je čakal le še sestop po makadamski cesti.

Vmes smo nedaleč stran lahko videli znani biatlonski stadion Chiemgau-Arena, sestopili pa smo do jezera Seehaus nedaleč stran. Od tu je le še 15 minut do mesteca Reit im Winkl, kjer smo imeli hotel.

A Boris nam jo je zagodel, saj je tudi na cesti do našega hotela lomil drevesa in čiščenje ceste še ni bilo končano. Morali smo naokoli in namesto 15 minut je to pomenilo 50 minut vožnje. Ker smo morali spet čez Ruhpolding, smo se tu ustavili in naredili odmor za ogled mesteca in kavo.

Sledila je vožnja nazaj vse do avtoceste in po njej do naslednjega izvoza ter vožnja po lokalni cesti do mesteca oziroma bolj vasi Reit im Winkl, kjer smo se namestili za tri noči.


 


nedelja, 29. 9. 2024

Dürrnbachhorn 1767 m

trajanje: 5 ur 5 minut
višinska razlika: 660 m
dolžina: 7,8 km


Po zajtrku je sledila krajša vožnja po plačljivi gorski cesti do planine Winklmoosalm na višini 1170 m. Planina leži ob nemško-avstrijski meji in tromeji med Nemčijo in avstrijskima zveznima deželama Tirolska in Salzburg.

Tu je pozimi smučišče Steinplatte Winklmoosalm s 44 km smučarskih prog, tu je prve smučarske zavoje naredila danes že pokojna nemška smučarka Rosi Mittermaier, ki je zmagovala v 70-tih letih prejšnjega stoletja.

Naš cilj je bil vrh Dürrnbachhorn nad planino. Do planine Dürrnbachalm smo imeli ponovno Obstacle Challenge. Od planine naprej teh težav ni bilo več in kmalu smo bili pri zgornji postaji nostalgične enosedežnice.

Ne sedežnica ne gostinski lokal na zgornji postaji nista obratovala, kljub nedelji in lepemu vremenu. Nadaljevali smo na vrh, ki leži na meji med Nemčijo in Avstrijo. Vreme je bilo bistveno lepše kot včeraj in imeli smo lep razgled naokoli.

Dürrnbachhorn je sosed najvišjega vrha skupine Chiemgauer Alpen, Sonntagshorna (1961 m). Tega smo obiskali lani. Ob sestopu smo se razdelili v dve skupini.  

Prva skupina je šla še malo v Avstrijo in nazaj Winklmoosalm sestopila preko planine Finsterbach, druga pa je sestopila po meji ob nostalgični enosedežnici. Na tem koncu so vse naprave stare in nostalgične, le da se ta enosedežnica iz leta 1959 tudi uradno imenuje Nostalgiebahn.

Po povratku na Winklmoosalm smo imeli prosti čas za raziskovanje planine nato pa smo se vrnili v Reit im Winkel. Tudi tu je ostal čas do večerje, ki smo ga izkoristili za raziskovanje vasi.

Večer v hotelu je popestril koncert dua, ki je igral stare uspešnice.




ponedeljek, 30. 9. 2024

Hochplatte 1587 m,
Piesenhausener Hochalm 1340 m,
Steinlingalm 1478 m,
Sonnenalm 1467

trajanje: 6 ur 15 minut
višinska razlika: 940 m vzpona, 520 m sestopa
dolžina: 10 km


Po zajtrku je sledil vrhunec izleta. Zapeljali smo se v Marquartstein in se z dvosedežnico Hochplattenbahn odpeljali na planino Staffnalm (1040 m). Dvosedežnica je bila spet nostalgična, stara 51 let.

Povzpnite se na streho Chiemgaua! (Steig dem Chiemgau auf‘s Dach!) To je slogan s katerim oglašujejo Hochplattenbahn. Čeprav tu ni najvišje v Chiemgau pa je to res njegova streha, saj smo imeli cel dan fantastične razglede.

Začeli smo na planini Staffnalm in se počasi povzpeli na greben med vrhovoma Hochplatte in Kampenwand, ki je ponudil čudovite razglede. Skočili smo še na vrh Hochplatte, ki tudi ne skopari z razgledi.

Z njega se vidi celotno Kimsko jezero na severu, na včerajšnji Dürrnbachhorn na jugovzhodu in  za njim Watzmann in Hochkönig,  na skupini Kaisergebirge in Loferer und Leoganger Steinberge na jugu ter na Zugspitze na zahodu.

Vrnili smo se na greben in se ustavili na slikoviti planini Piesenhausener Hochalm. Tu smol med postankom prepoznali še Kitzbühelske Alpe s Kitzbüheler Hornom in Visoke Ture v ozadju.

Nadaljevali smo proti Kampenwandu. Na sam vrh nismo šli, saj ni bilo časa, pa še prevelika skupina smo bili. Pot je bila vseeno slikovita, sploh prehod na severno stran Kampenwanda, kjer je na nekaj mestih v pomoč jeklenica.

Na severni strani pa se spet odpre Kimsko jezero v vsej svoji veličini. Tretje največje jezero v Nemčiji ima površino 80 km2 in je ledeniškega izvora. Glavna napajalna reka je Tiroler Achen, ki ima, zanimivo, kar 4 imena.

Izvira v Kitzbühelskih Alpah, na prelazu Thurm in ima do Kitzbühela ime Jochberger Ache, od Kitzbühela do St. Johanna na Tirolskem teče z imenom Kitzbüheler Ache, v srednjem toka je Großache in v nemškem spodnjem toku Tiroler Achen, skupna dolžina reke je 79 km.

Kimsko jezero odteka po reki Alz, ki se po 63 km izliva v reko Inn. Mi smo si obetali postanek na razgledni planini Steinlingalm, pa je bilo spet vse zaprto in s postankom smo morali počakati do konca pohoda na planini Sonnenalm.

Tu smo se po postanku v novi, moderni koči presedli v nostalgična jajčka gondole Kampenwandseilbahn iz leta 1957 in se odpeljali v dolino, v mestece Aschau im Chiemgau, kjer nas je čakal avtobus in nas odpeljal nazaj v Reit im Winkl




torek, 1. 10. 2024

Wetterkreuz 1061 m,
Schmugglerweg Klobenstein


Zadnji dan po zajtrku nismo sedli na avtobus. V tega smo le zložili prtljago, se poslovili od osebja v hotelu in prvo turo dneva naredili kar iz vasi. Po soteski Hausbachfall smo dosegli planino Glapfalm.

Od tu smo se vzpeli na razgledni Wetterkreuz. Vrh je obrnjen na jug in ima lep razgled na Kitzbühelske Alpe in Kaisergebirge. Sestopili smo po drugi poti in se vrnili v Reit im Winkl.

Vsedli smo se na avtobus in odpeljali proti zahodu, v Avstrijo, do mesteca Kössen. Tu smo zavili na sever proti nemški meji in malo pred mejo parkirali ob cesti.

Najprej smo sestopili do romarske kapele Maria Klobenstein, ki stoji ob razcepljeni skali. Pod kapelo je gostinski objekt in nekateri so tu zaključili s pohodom.

Ostali pa smo naredili del poti Schmugglerweg Klobenstein. Ta poteka od Kössna na Tirolskem, do Schlechinga na Bavarskem. Poteka po soteski napajalne reke Kimskega jezera, Großach oziroma Tiroler Achen.

Mi smo šli čez reko na levi breg, do razgledne točke in potem skoraj do nemške meje in čez drug most nazaj na desni breg  in zopet do lokala Klobenstein, kjer smo naredili postanek pred odhodom domov.

Sledila je vožnja v Nemčijo do avtoceste München - Salzburg in potem po turski in gorenjski avtocesti nazaj v Ljubljano, kjer smo zaključili še en čudovit izlet.


 
 
 

Ni komentarjev:

Objavite komentar