PD Rašica udeleženci: Alenka, Jana, Marjan, Gašper, Marko, Vasja, Robert, Anka, Tomaž, Matjaž povprečna starost udeležencev: 56 let, 4 mesece, 1 dan
Tokratni program PD Rašica nas je povabil v znano Avstrijsko smučarsko središče Kitzbühel, natančneje v gorsko skupino, ki ji je kraj (morda pa tudi obratno) dal ime - v Kitzbühelerske Alpe. Skupina je dolga pribižno 80 km in široka med 25-35 km.
Nahaja se v avstrijski zvezni deželi Salzburško in Tirolska. Slednji del - Tirolski - je bila na našem programu. Njen najvišji vrh je Kreuzjoch (2.558 m), katerega smo prihranili za naslednjič.
četrtek, 18.8.2022
Ker nas je čakalo kar nekaj vožnje smo se na pot iz Ljubljane odpravili ob četrti uri zjutraj. Z nekaj vstavljanja smo v dva kombija zbrali vse prijavljene in se na običajnem mestu na postajališču OMW Radovljica prepustili jutranji kavici.
Preko Špitala, Lienza, tunela Felbertauren, Mittersilla in še ene vmesne kave, smo se zapeljali do Kitzbühela. Vožnje je bilo za dobre štiri ure.
Parkirali smo na parkirišču sredi mesta in se opremili za dvodnevno pohajkovanje. Kot običajno v mestih, tudi tu pot ni bila kaj prida označena. Tako smo si mesto malo bolj natančno ogledali. Na vsakem koraku odseva 120 letno zgodovino smučanja.
Ogledali smo si park legend in mimo ciljne strmine zagrizli v markirano pot po sloviti progi Streif, progi najtežjega smuka na svetu. Cilj je bil njegov start na vrhu Petelinjega grebena, Hahnenkamm (1.712 m). (Več: https://sl.wikipedia.org/wiki/Streif).
Pod sam vrh pripelje tudi gondola in to ne le ena. Pot je, kot se za smukaško progo spodobi, strma. Ob njej je več informativnih ekranov, ki nam ponazarjajo tekmovalno dogajanje na najbolj izpostavljenih delih.
Seznanjajo pa nas tudi z zgodovino smučanja tega področja. Vmesni postanek za lovljenje sape in hidracijo smo opravili na planini Seidlalm.
Ker vreme ni najbolj sodelovalo z našimi načrti smo za ta dan načrtovani vrh Pengelstein (1.938 m) izpustili. Nismo pa izpustili simulacije starta najtežjega smuka.
Iz startne hišice, tik pod vrhom Petelinjega grebena je naš prizadevni vodnik, seveda ob bučni podpori navijačev, ta izziv opravil z desetko
Izven tekmovalne sezone se v startni hišici lahko seznanimo, kdo vse in kako imenitno je vozil po teh strminah. Tudi naša Križaj in Košir se nam smejita s panojev.
Z dežniki v žepu smo se povzpeli še do vrha Ehrenbachhohe (1802 m). Mimogrede, ker smo imeli čas, smo malček trenirali zahtevno hojo po ostrem grebenu, za, v prihodnosti predviden obisk Grossglocknerja.
Ostrino grebena nam je ponazoril hlod preko umetnega jezera Speichersee, ki služi kot akumulacija za zimsko zasneževanje smučišča. To so prve kvalifikacije za prijavo in naj povem, da moker ni bil nihče.
Večer nam je vseeno postregel s sončnim zahodom in pogledom na skupino Wilder Kaiser, ki je znana vsem gledalcem nanizanke Gorski zdravnik, snemane nedaleč stran. Saj poznate – Elmau in podobno.
Prenočili smo tik pod vrhom Hahnenkamma v planinski koči Hocheck (1.670 m), kjer so nam postregli z večerjo, po kateri smo se prepustili nekaj partijam taroka, klepetu in kakšnemu hmeljevemu napitku
Skupne hoje s počitki cca 5 ur, vzpona približno 900 m, 100 m sestopa
Po zajtrku smo Streif prehodili še dol grede. Po sestopu v Kitzbühel smo si na kratko ogledali prijetno staro središče mesteca ter si privoščili kavico na glavnem trgu.
Sledil je vzpon na Kitzbüheler Horn (1.996 m), markanten skoraj dvatisočak, poznan iz televizijskih prenosov tekem iz Kitzbühela.
Vreme se je odločilo za sivo in nas strašilo z namero, da morebiti ta sivina spusti tudi kaj mokrega. Zato smo se do parkirišča pri Alpenhaus na višini 1538 m zapeljali po plačljivi gorski cesti.
Do vrha Kitzbühelerjevega roga nas je čakalo še dobrih štiristo višinskih metrov. Pot je prijetna, ob njej je mnogo vzpodbudnih dejavnosti za male pohodnike, ki smo jih preizkusili tudi taveliki.
Predvsem smo uživali na otroški ferati in v obsežnem botaničnem vrtu z alpskim cvetjem. Vrh, ki ga krasijo antene, nam je tokrat nudil le skope razglede.
A videli smo mesto pod nami, progo, ki smo jo prehodili že v obeh smereh, našo kočo in še kaj. V koči tik pod vrhom Kitzbüheler Horna, Gipfelhausu krasno kuhajo, v restavraciji Alpenhausa na parkirišču pa izbrano postrežejo.
Iz Kitzbuhlu smo se odpeljali v dolino Brixen in njeno stransko dolino Sperten, do vasice Aschau in naše koče Oberland (1.140 m), kjer smo se namestili za dve noči.
Lastnik prijazne koče je srbski brat - biolog Maks, ki je v naslednjih dneh skrbel za nas. Streljaj od koče je označeno geografsko središče Kitzbühelskih Alp. Skupne hoje ta dan približno 5 ur, približno 550 m vzpona in 1450 m sestopa
Za soboto je bil napovedan dež. Planirana tura na najvišji vrh nad dolino Brixen, Kröndlhorn (2.444 m) v takem vremenu ni izvedljiva. Plan sta naša vodnika takoj prilagodila.
Skozi Kitzbühel, Mittersill in po dolini Pinzgau smo se zapeljali do Krimmla, da si ogledamo sloveče slapove, najvišje v Avstriji. Mogočni Krimmlski slapovi z vso močjo bobnijo čez skalno pogorje v gozdnato dolino reke Salzach in so eni izmed najlepših v alpskem svetu.
Slapovi so tudi med največjimi v Evropi in peti največji na svetu. Skupna višina padajočih voda je 380 m in pada v globino v treh delih. Pot do njihovega vrha je primerna tudi za razstavo pelerin in dežnikov. Njihova mogočnost pa tako pride še bolj do izraza.
Ob povratku smo se ustavili v Hanke's Cafe ob vstopu, da smo se malo posušili in razkužili. Za naslednje slabo vreme pa smo pustili obisk informacijskega muzja Narodnega parka Visoke Ture v Mittersillu.
Ta nudi čudovit prikaz vseh vidikov narave in življenja v njem. Njihov 360-stopinjski panoramski kino obiskovalce popelje skozi vse letne čase in številne naravne spektakle narodnega parka.
V nadaljevanju smo obiskali prizorišča »življenja« Gorskega zdravnika. Obiskali smo ordinacijo, lekarno ter vnovčili recepte in napotnice. Žal doktorja ni bilo na njegovem idiličnem domu. Zagotovo je bil na nujnem obisku.
Vse izpuščene in prilagojene ture, ter zadnje dejstvo kliče po čimprejšnjem ponovnem obisku tega dela avstrijskih Alp. Skupne hoje cca 2 ur, v.r. cca 400 m
Nebo zadnjega dne se nas je usmililo, dan je bil sončen s krasnimi razgledi. Vsi v pričakovanju smo po zajtrku kar direktno iz koče začeli s turo na odličen razglednik, eden najbolj impresivnih vrhov v Kitzbühelskih Alpah - Großer Rettenstein (2.366 m).
Vodnika sta načrtovala krožno pot, kar smo tudi brez težav izvedli. Z našega izhodišča na 1140 metrov smo se namenili po dolini potoka Oberer Grund Ach. Nadaljevali smo desno v strmino do planine Hirzeggalm (1560 m), kjer smo se osvežili s kavo in drugimi napitki.
Nadaljevali smo pod Spießnägelom (1880 m) in čez Hirzeglacke (1837 m) do sedla Rettensteinjoch (1928 m). Po grebenu s širnimi razgledi na vse strani smo se bližali vršnemu pobočju. Zagrizli smo v strmino, pot je lepo vijugala in koristila najlepše prehode.
Ravno z rokami v žepu ni šlo, a poplezavanje ni preseglo prve stopnje. Vrh, ki skopari s prostorom, nas je pričakal z jasnimi razgledi na Kitzbühelske Alpe in še dalje. Vzeli smo si čas za malico in počitek. Izostalo ni niti skupinsko fotografiranje.
Z vrha smo se delček poti spustili po poti pristopa, nato pa zavili levo po dolini potočku Schöntalbachu do istoimenske planine Schöntalalm ter mimo naslednje planine Sonwendalm v drugo dolino potoka Unterer Grund Ach.
Strmina ni popustila, dokler nismo stopili na cesto v dolini. Do naše koče, ki smo jo dosegli mimo geografskega središča Kitzbühelskih Alp, ni bilo več daleč.
Zaključili smo na parkirišču pod kočo, kjer smo se osvežili z Janinimi in Marjanovimi skritimi zalogami iz hladilne skrinje ter se s postankom za okrepčilo v piceriji v Lienzu vsi zadovoljni vrnili domov.
V knjigo želja pa smo dodali obisk tega raja turnega smučanja in krpljanja v zimskem času.
Ni komentarjev:
Objavite komentar