Creta di Timau, 3. 9. 2022

Creta di Timau 2217 m,
Cima Avostanis  2193 m

PD Rašica
udeleženci:    Janez, Maks, Silvo, Marko, Klavdija, Tomaž, Matjaž, Anita
višinska razlika:  1670 m
trajanje: 9 ur
dolžina: 16,2 km


PD Rašica se je tokrat odpravila v Karnijske Alpe na goro Creta di Timau, na kateri smo že bili leta 2010 z gorniško skupino. Osem nas je prišlo na zbirno mesto v Šentvidu.

Odpeljali smo se skozi mejni prehod Rateče preko Trbiža do Tolmezza, odtod proti severu, smerokaz Avstrija, po dolini reke Tolente Bot do mesteca Timau. Na poti smo bili, skupaj s postankom za kavo, slabe tri ure.

Parkirali smo v centru mesta, na višini 820 m. Vzpon se začne po strmi kamniti poti z redkimi stopnicami do ravninske steze ob kamniti varovalni ogradi do markacije in oznake naše poti 402.

Potem smo spet nadaljevali po strmi dobro uhojeni stezi in po slabi uri prišli do kapelice. Tukaj smo se od poti, ki pelje proti planini Pramosio, odcepili levo in strmo navzgor.

V začetku je bila dobra pot z redkimi markacijami, v nadaljevanju pa smo imeli več ovir zaradi podrtega drevja, ki smo ga morali prehoditi, obhoditi ali se celo splaziti pod njim.

Komaj vidna steza se je izgubljala, navigacija je kazala smer, pot pa smo izbirali sami. Nekajkrat smo se morala vrniti, da smo našli pravo markacijo. Prečili smo tudi strme jase, poraščene s travo, visoko do kolen ali čez.

Steze ni bilo več, vse je kazalo, da tukaj že dolgo ni stopila človeška noga. Naši pogledi so bili usmerjeni naprej, da bi kje opazili redke markacije in potrdili pravo pot. Ko smo prišli ven iz gozda, se je pojavila mulatjera.

Res si je težko predstavljati, kako se je vojska lahko po taki strmini oskrbovala s potrebnim materialom. Danes je cesta komaj opazna, plazovi so jo zravnali ali porušili. Po njej smo prišli na greben, od koder pa smo že videli naš cilj.

Bilo je tudi kar nekaj cvetov planik, kraljic planin. Pot po grebenu je prav tako strma vse do vrha Cima di Timau na višini 2217 m. Hodili smo 4 ure in 15 minut. Vreme je bilo prijetno za hojo, razgleda pa ni bilo.

Vrhovi so bili večinoma v megli, bolje se je videlo v dolino, kjer so bila tudi manjša jezerca in planina Promosio, proti kateri nas bo vodila pot ob povratku.

Po krajšem postanku za razgled, okrepčilo in fotografiranje, smo se po normalki odpravili proti vzhodu v lepih, dolgih serpentinah, primernih tudi za daljši korak. Potem smo prišli na strmejši del s krajšimi serpentinami do jezera Avostanis, 1950 m visoko.

Vreme in čas sta nam dopuščala, da smo se povzpeli še na 2195 m visoki Cima Avostanis/Blaustein. Po lepo uhojeni stezi smo 200 višinskih metrov prehodili v 45 minutah. Vrh si delita Avstrija in Italija. Nismo se zadrževali.

Do jezera smo se spustili po isti poti, kot smo se vzpenjali. K jezeru pripelje tudi gorska cesta, po kateri smo se spustili proti planini Promosio na višini 1500 m. Tu deluje neke vrste pašna skupnost. Imajo več deset metrov dolg hlev, prodajalno sira in restavracijo.

Sem se pride tudi z avtomobili. Ob našem prihodu jih je bilo malo, ko pa smo semkaj gledali z obeh vrhov, jih je bilo zelo veliko. Ustavili smo se za malo daljši postanek in nakupili tudi nekaj mlečnih dobrot.

Potem smo se spustili po cesti, ki pelje v naselje Cleulis, od koder je tudi pešpot do planine Promosio. Cesto kmalu zapustimo in sledimo oznaki poti št. 402, vse do našega izhodišča. V tem delu je vidno več opuščenih kamnolomov  in tudi naša prehojena strma pot proti vrhu.

Med spustom je začelo deževati, kar bi bilo zaradi strmine lahko neugodno, vendar smo kmalu prišli v gozd pa tudi dež je ponehal. Turo smo zaključili na trgu mesta Timau po devetih urah.

Spisal: Janez

 

Fotografije Tomaž

Fotografije Matjaž


Relive


Ni komentarjev:

Objavite komentar