Monte Amarianute 1083 m,
Monte Amariana 1905 m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Marko, Anka, Matjaž, Tomaž
trajanje: 10 ur 20 minut
višinska razlika: 1730 m
dolžina: 13,8 km
povprečna starost udeležencev: 58 let, 1 mesec 8 dni
Tudi cilj septembrske ture Gorniške skupine smo morali spremeniti. Na turi na Monte Rossi prejšnji vikend smo videli, da imajo višji severni Karnijci kar nekaj snega, Karnijsko predgorje na jugu pa je bilo povsem kopno.
Zato je Monte Brentoni zamenjala Monte Amariana. Že dolgo je v planu Sentiero alpinistico Mario dalla Marta in sedaj je ta pot končno prišla na vrsto. Seveda ne gre za alpinistično smer, Italijani z izrazom sentiero alpinistico označujejo gorniške, ponavadi brezpotne poti.
Zapeljali smo se do Tolmezza oziroma Tumeča in parkirali na parkirišču ob cesti med Tumečom in Amarom. Parkirali smo tam, kjer bomo sestopili, za vzpon pa smo morali najprej malo peš po cesti proti Tumeču.
Pri zaselku Pissebus smo zavili na markirano pot 462. Po dobri uri smo prispeli do razgledišča s klopco in lepim razgledom na prodišča reke Tilment in na Monte Verzegnis, Monte Piombado in Monte Piciat na drugi strani reke.
V nadaljevanju smo v dodatni uri dosegli vrh Amarianute. Neverjetno kakšna pokrajina je tu že na nizkih nadmorskih višinah. Prepadno, divje in samotno.
Z vrha smo se spustili malo nazaj in zapustili markirano pot.Tu se začne brezpotni del poti, najprej prečenje pod grebenom so sedla Forcella della Citate (975 m) med Amarianute in Amariano.
Na sedlu sta na obe strani navzdol neoznačeni poti. Mi smo nadaljevali navkreber do table, ki označuje začetek poti Mario dalla Marta.
Nekoč markirana pot s klini in jeklenicami je sedaj z rdečimi pikami označena gorniška pot, ki se vije po strmih travah in po naravnih prehodih. Strmina in izpostavljenost ne popuščata.
Predvsem pa je pot atraktivna, divja in ves čas zelo razgledna. Po kakšnih dveh urah in pol na poti Mario dalla Marta smo se priključili poti 443 in bili po njej v 15 minutah na vrhu Amariane.
Brez, da bi drugi vedeli je nekdo na vrh prinesel pive, ki so ostali hladni do vrha, nekdo drug pa je spet brez vednosti drugih na vrh prinesel celo vedro čipsa. In tako smo poleg razgledov in običajne malice na vrhu uživali še s pivom in čipsom.
Sestopili smo po normalki, ki gre najprej po lažji ferati in se potem spusti do sedla Forca del Cristo.
Tu smo že hodili na društveni turi na Amariano leta 2010.
S sedla smo kmalu zavili kolovoz in mimo dveh planin, Lisagno di Sopra in Lisagno di Sotto sestopili nazaj do našega parkirišča. Uspela nam je še ena super tura.
Spisal Tomaž
Fotografije Tomaž
Fotografije Matjaž
Sled poti
Ni komentarjev:
Objavite komentar