Planinska koča Merjasec, 1535 m
Visoki Orlov rob, 1800 m
udeleženci: Tomaž, Robert, Primož, Nataša, Marjan, Rozi, Paz
trajanje: 8h 39min
višinska razlika: cca 1300 m
Prav takšna zasedba kot na Kraškem robu se je tokrat namenila obiskati smučarjem dobro poznani Vogel, le da smo mi planili nanj brez smuči, v pohodniškem smislu.
V zgodnjih jutranjih urah kot ponavadi smo se srečali vsi kandidati na znani lokaciji, od koder smo se odpeljali naravnost v Bohinj do lokala Pri Cukiju, ki edini tako zgodaj za vikend v tem okolišu streže kavo, brez katere pa seveda ne gre.
Naš štart se je začel v Bohinju, v križišču pri Bohinjskem jezeru smo zavili ostro levo, zapeljali nekaj sto metrov naprej, kjer smo parkirali. Iz asfaltne ceste smo kmalu zavili v gozd, začelo se je daniti, gozdna steza ni bila zelo strma, potekala je v serpentinah.
Čez čas smo v gozdu ob poti že opazili manjše ostanke snega, zmerno je pihal veter, bolj kot ne severozahodnik. Višje smo bili, več snega je bilo po poti, blizu višine Ski Hotela na Voglu že med deset in dvajset centimetri, prav so nam prišle gamaše.
Robi se je odločil za solo vzpon, zato je kaj kmalu izginil v gozdu pred nami, kot se za pravega individualista spodobi. Ostali smo počasi nadaljevali, kmalu smo bili pri hotelu in fotografirali okolico, ki je izgledala zelo idilično. Vreme je bilo lepo, nekoliko je nagajal le veter s sunki.
Nagajal pa je Tomažu tudi njegov kuža Paz, saj mu je neprestano uhajal in se ni menil zanj, Tomaž ga je zaskrbljeno iskal in klical, čeprav mu je na trenutke Paz potuhnjeno stal tik za nogami. Obiskali smo okrečevalnico Pri Merjascu, kjer smo srečali Robija.
Po kratki pavzi s čajem in merjaščevo krvjo smo si nabrali moči ter nadaljevali s hojo proti naši končni destinaciji, Šiji, Nataša se je odločila počakati Pri Merjascu, med našo odsotnostjo je pa obiskala še razgledno točko pri križu nekoliko više, pred njo smo jo seveda obiskali tudi mi.
Med hojo proti vrhu smo srečali Marjanove znance, med njimi je bila tudi moja nekdanja sošolka iz osnovne šole Marjeta, sicer pa pohodnikov ni bilo veliko. Vedno bolj je žal nagajal močan veter, ki je z močnimi sunki gotovo dosegal med 70 in 90 km na uro, mimo nas se je valila z vetrom še nizka oblačnost, zato smo se odločili obrniti na Visokem Orlovem robu pri zgornji postaji žičnice Šija.
Nazaj grede smo se ponovno zataknili Pri Merjascu, kjer smo v domačem vzdušju ob tekočih kalorijah nekoliko podebatirali o različnih tematikah. Kmalu smo krenili nazaj v dolino, da pa bi izlet lepo zaključili, smo se ustavili še v nekem gostišču v Bohinju. Zatem smo se odpravili proti domu, kamor smo prispeli v pozno popoldanskem času.
Spisal Primož
Ni komentarjev:
Objavite komentar