Kojnik, Jampršnik, 3.10.2010

Kraški rob
Kojnik 802 m,
Jampršnik 649 mnm

udeleženci: Robert, Tomaž, Nataša, Marjan, Rozi, Paz, Primož
trajanje: 5h 45min
višinska razlika: cca 824 m


Naš gorniški vodnik se je tokrat odločil za obisk Kraškega roba na Primorskem, kot destinacija je bil določen eden izmed vrhov, Jampršnik, obiskali pa smo tudi sosednji nekoliko višji Kojnik.Kot ponavadi smo se izletniki dobili na parkirišču brodske biljardnice v zgodnjih jutranjih urah, ob šestih. Nabrala se je simpatična zasedbica petih hribolazcev in dveh zvestih štirinožnih spremljevalcev.

Vožnja proti Primorski je hitro minila, vreme je kazalo kar dobro. Naše izhodišče je bila mala kraška vasica Hrastovlje, ki je znana po freskah lokalne cerkve imenovanih mrtvaški ples, v njej pa najdemo tudi zanimivo gostišče in kmečki turizem.


Pot se je izven vasi začela na blatnem kolovozu, zatem smo po poti med grmičevjem kmalu dosegli cerkev sv.Štefana, ki je zanimiva razgledna točka. Nato pa nas je pot vodila skozi vasico Zanigrad po ozki ravni dolini proti vasi Zazid.

Občasno se je pod kraškim robom pripeljal vlak, njegov ropot je odmeval po dolini, zato je Robi prehitro sklepal, da je vaška električna napeljava nekaj metrov od nas sestavni del železniške proge, in skoraj naplahtal Tomaža ter iztiril njegov šarmin.

Po tričetrt ure smo dosegli Zazid, končno pa se je začela vzpetina, znašli smo se pri zapuščeni železniški postaji, mimo katere je čez progo potekala naša trasa proti Kraškemu robu. Zmeren vzpon gozdne steze je kmalu zamenjala strma ozka stezica, ki je bila sorazmerno kratka.

Hitro smo dosegali višino, odprl se je lep razgled na Koprski in Tržaški zaliv. Ko smo dosegli višinski nivo Kraškega roba, smo se odločili obiskati Kojnik, zato smo na razpotju zavili desno. Pot je nezahtevna, ob njej so dobro opazna kraška brezna in luknje.

Na Kojniku smo se malo oddahnili in pomalicali, v daljavi se je lepo videl Slavnik. Kmalu smo sestopili, plan je bil obiskati še Jampršnik. Pot proti omenjenemu vrhu je stalno potekala po robu, ker pa Kraški rob ni raven, je vrh na njem malce težje določiti, saj ima več neizrazitih vzpetin.

Na Jampršniku smo imeli krajši postanek, zatem je pot vodila do zanimivega obrambnega stolpa iz petnajstega stoletja, ki smo si ga tudi od blizu ogledali. Od stolpa smo se spustili v vas Podpeč, se sprehodili skozi njo po glavni ulici. Prišel sem na svoj račun in si privoščil nekaj fig, ki so rasle ob cesti in se izzivalno ponujale.

Iz vaške ceste smo opazavali steno Kraškega roba, ki je nad nami delovala res mogočno. Po travniku smo se nato sprehodili do našega izhodišča, Hrastovelj, kjer smo si v domači gostilni privoščili težko pričakovano okrepitev s kalorijami z okusom hmelja. Tam se je druženje z Marjanom in Natašo zaključilo, odločila sta se še malo ostati, mi pa smo se vrnili proti Ljubljani.

Spisal Primož

     


Ni komentarjev:

Objava komentarja