Brdo, 22.9.2012

Brdo 1525 m

udeleženci: Nevenka, Slavko, Robert, Tomaž
trajanje: 8 h 10 min
višinska razlika: cca 1400 m

Po dolgem času je padla tura v Posočju, že dolgo planirani Veliki Lemež. Zamislil sem si lepo krožno turo, gor čez planino Zagreben in dol mimo Krnskega jezera nazaj v Lepeno. Zjutraj se nas je zbralo le za en avto in mahnili smo jo proti izhodišču.Na Vršiču se je pokazalo da je vreme na primorski strani slabše od napovedi, ampak saj je napovedano izboljšanje med 11. in 3. uro popoldan smo si mislili.

Nismo pa si mislili, da je Vršič najvišje kar bomo danes dosegli.

V Lepeni smo parkirali pred mostom in začeli s turo. Pri Hosnerju in Pretnerju smo se že malo zmedli saj na hribi.net Igor omenja vikend Lepena 20a, Bojan pa kolovoz s kamnito ograjo. Mislim da gre tu za dve varianti ki se pri zgornji stavbi združita. Mi smo šli po poti miru, kjer je tudi oznaka za Zagreben.

Mimo zanimivih tolmunov s slapovi smo čez dobro uro prišli do spomenika iz prve svetovne vojne. V nadaljevanju smo se predolgo držali poti miru. Ko smo to opazili, smo se obrnili, mimogrede sem vklopil še GPS, ki ga na izhodišču pozabil vžgati. Ker ima v gozdu in v bregu težave da prvič najde satelite, je kar nekaj časa trajalo da se je povezal.

Med tem smo se nazaj grede prehitro odcepili s poti prijateljstva in še bolj zabredli, preveč v desno, gledano z Lepene proti Zagrebenu. Ko se je aparat le blagovolil povezati je bilo hitro jasno, da je na grebenčku pred nami vrh Glava, kar na karti pomeni da gremo stran od Zagrebena.

Med vračanjem nazaj smo poskusili še eno stransko varianto, ki je imela celo neke modre pike, a seveda ni bila prava. Po določitvi na aparatu kje mora biti lovska koča, smo se usmerili na pravo smer in res, koča je bila nekoliko nižje, vendar nas je do nje ločil prepad. Vrnili smo se do poti miru in po njej nazaj iskali kateri odcep je pravi. Seveda smo bili neučakani in spet ubrali neko čudno varianto. Ker pa je bilo jasno da je prava pot blizu smo kar jo ubrali počes in kmalu našli potko z možici.

Po njej smo kmalu prišli do propadajoče bajte na planini Zagreben in višje do lovske koče. Izgubili smo ogromno časa, vendar je med malico padla odločitev da vsaj še malo nadaljujemo. Verjetno spet nismo šli čisto prav, prav narobe pa tudi ne in prišli smo ob vrh Brdo. Vzpeli smo se nanj in se razgledali po okolici.

Sedlo Čez Potoče je bilo še daleč, pravzaprav ga sploh videli nismo, ker je bilo v oblaku, kot vse drugo nad 1800 m. Videli smo tudi potko proti sedlu, ki je malo bila, malo pa se je izgubljala. Odločili smo se da nadaljevanje ob ne več zgodnji uri in ob tem vremenu ni več prav smiselno in se obrnili.

Sestopili smo hitro in sedaj videli, kje smo zgrešili odcep s poti miru. V dobri uri in pol smo bili z Brda pri avtu, o tem koliko smo rabili do Brda pa raje ne bi. Vseeno nismo bili nezadovoljni s turo, bila je take bolj raziskovalne sorte. Vsekakor bo Lemež spet prišel na vrsto, saj na Zagreben in na Brdo zdaj menda znamo

Vrnili smo se spet preko Vršiča in pivo spili na povsem enaki višini kot smo jo dosegli na turi.

Spisal Tomaž




Ni komentarjev:

Objava komentarja