Donačka gora (vzhodni vrh) 883 m,
Donačka gora 884 m,
Rudijev dom na Donački gori 590 m
PD Rašica
udeleženci: Beno, Janez, Jana, Marjan, Rok, Robert, Alenka, Tomaž, Maja, Janez
trajanje: 5 ur 40 min
višinska razlika: 670 m
dolžina: 13,1 km
Donačka gora spada pod vzhodne Karavanke. Je severno od Rogatca, že v bližini slovensko-hrvaške meje. Pot nas je vodila mimo Celja proti Rogaški Slatini in Rogatcu, od tod pa severno do vasi Stoparce, ki je severozahodno od našega cilja.
Tu smo parkirali. Hoditi smo začeli po asfaltni cesti in po pol ure hoje prišli do vaškega parkirišča, kjer stane celodnevno parkiranje 1€. Tako smo mi prihranili 1€!
Naprej smo šli po gozdni poti, kasneje po vlaki in stezi, na debelo posuti z odpadlim bukovim listjem. Bukve so tu edina vrsta drevja, ki sedaj brez listja ustvarja posebno sliko.
Plast listja prekriva kamne in korenine, zato je potrebno malo pazljivosti.Takšni pogoji so bili na vsaj naši poti, tudi na povratku. Sicer pa je pot speljana v širokih blagih serpentinah z redkimi večjimi vzponi.
Tako je vse do vzhodnega grebena gore, kjer se strmina s krajšimi serpentinami poveča. Prišli smo do mesta, po katerem je ta pot označena kot zahtevna smer.
Pred nami je kakšnih deset višinskih metrov navpične skale s par stopnicami in jeklenico, toda za izkušene gornike nič posebnega. Naprej je spet bolj strmo vse do našega prvega cilja – vzhodnega vrha 883 m visoke Donačke gore.
Sam vrh sta dve kamniti stisnjeni skali, kjer je prostora le za dve osebi, Zato smo bili vsi na vrhu po načelu dva gor – dva dol. Razgleda praktično ni bilo, ker so oblaki prekrivali višino, megla pa nižino.
Za vzpon smo porabili 2 uri 20 minut. Kar hitro smo nadaljevali proti glavnemu vrhu, zahodno po severni strani zelo ozkega grebena, pazljivo gori doli do pod vrha, kjer se greben razširi in se povzpeli na 884 m visoki drugi vrh Donačke gore.
Od prvega vrha do sem smo hodili 15 minut. Vidljivosti tudi tu ni bilo.Ta gora je zelo obiskana tudi družine z otroci pridejo, vendar ne po naši poti. Mi namreč nismo srečali nobenega pohodnika. Veliko pa jih je bilo na povratku.
Na vrhu je 10 m visok kamniti križ, ki je bil postavljen 1934. leta. Razstreljen je bil leta 1952, na novo pa so ga postavili leta 1992. V času turških vpadov naj bi bila tu opazovalnica, kjer so s kresom opozarjali na nevarnost pred Turki.
Tu pa je tudi plošča, na kateri piše, da je bila leta 1853 tukaj prva označena pot v Sloveniji. Vračali smo se po poti za Rudijev dom, ki se blago spušča v širokih serpentinah.
Srečevali smo posameznike in skupine, ki so se vzpenjali proti vrhu. Do koče smo hodili 45 minut in se v njej ustavili za kar dolg postanek. Sem je speljana tudi cesta, zato je obisk Donačke gore toliko večji.
Mi pa smo imeli do našega izhodišča še 50 minut, skupaj smo od vrha hodili uro in 35 minut.
Spisal: Janez
Fotografije Marjan
Fotografije Tomaž
Sled poti
Ni komentarjev:
Objavite komentar