Kronplatz / Plan de Corones 2273 m,
Ücia Lavarella / Schutzhütte / Rifugio 2050 m,
Ücia de Fanes / Hütte / Rifugio 2060 m,
La Varela (zahodni vrh) 3034 m,
La Varela 3055 m,
Piz dles Cunturines 3064,
Piz Boè 3152 m
PD Rašica
udeleženci: Janja, Milena, Marjan C., Marjeta, Janez, Jana, Ana, Mili, Sašo, Silva, Bojan K., Robert, Alenka, Jože, Vida, Andrej, Liljana, Dunja, Ivan, Mihela, Nevenka, Edo, Tomaž, Ema, Slavko, Stane, Bojan T., Bojana, Ivan
skupno trajanje: 17 h
skupna višinska razlika: 2900 m
Tokratni podaljšani vikend je 29 članov vodniškega odseka PD Rašica preživelo v Dolomitih. V petek zjutraj smo se navkljub slabi vremenski napovedi z avtobusom podali po gorenjski avtocesti skozi karavanški tunel do Špitala, naprej skozi Lienz, kjer smo zavili proti Pustriški dolini.
Malo pred Bruneckom smo zavili levo proti prelazu Furcia, kjer smo parkirali naš avtobus. Z 1759 m visokega prelaza smo ob 11.00 h »napadli« vrh v Brajških Dolomitih (Pragser Dolomiten / Dolomiti de Braies), vrh znan mnogim slovenskim smučarskim navdušencem, 2273 m visoki Kronplatz.
Ob smučišču smo v delno oblačnem vremenu hodili po makadamski cesti, kmalu zavili na lepo shojeno stezo po kateri smo ob 12.15 h kot eni redkih Slovencev peš prispeli na vrh znanega smučišča. Sam vrh je bil precej razkopan in »posejan« z žerjavi in ostalimi gradbenimi stroji, ki so pripravljali teren za novo smučarsko sezono.
Sestopili smo po poti vzpona, se vkrcali v avtobus in nadaljevali pot v park Fanes / Senes / Braies. Naše izhodišče je bilo veliko parkirišče pri hotelu Pederü, 1548 m visoko.
Ob 14.35 h smo počasi krenili navkreber proti našemu današnjemu cilju, 19 nas je domovalo v koči Fanes, 10 pa kakih 400 metrov naprej v koči La Varela. Med potjo je z oblačnega neba pričelo rahlo kapljati, proti koncu poti pa se je kar dobro »ulilo« tako, da smo prišli v koči na višini 2060 m precej premočeni.
Sam sem bil nastanjen v koči Fanes, izredno dobro opremljeni postojanki z grelci za gojzarje, tuši, obilico prostora za sušenje premočenih stvari in nenazadnje z odlično hrano ter prijaznim osebjem, eni boljših do sedaj obiskanih gorskih postojank.
Po zajtrku v soboto zjutraj smo ob 7.50 h krenili v sončno jutro. Obiskali smo dva vrhova v gorski skupini Fanes (Fanesgruppe / Dolomiti di Fanes). Mimo »dežele svizcev« smo preko planine Gran Fanes po poti številka 11 prišli do razcepa kjer smo zavili z »enajstke« desno v hrib.
V razpotegnjeni koloni smo se počasi vzpenjali proti sedlu med našima današnjima ciljema, La Verelo in Piz dles Cunturines. Tu smo ugledali 3343 m visoko Marmolado s svojim ledenikom, celotno skupino Sella, Sassolungo in Gaisler Puez.
Čakalo nas je še približno 200 m vzpona do razpotja kjer smo prvo zavili levo na 3034 m visoki zahodni vrh, se vrnili nazaj do razpotja in ob 12.00 h osvojili še 3055 m visoki vzhodni, glavni vrh La Varella. Tu smo si privoščili daljši odmor, da se nagledamo okolice, si napolnimo želodce in se odžejamo in odpočijemo.
Sestopili smo po poti vzpona, se približno 250 m nižje na sedlu razdelili na dve skupini kjer je 10 planincev odšlo v dolino proti »baznemu taboru«, druga skupina 19 planincev pa se je podala naprej na Piz dles Cunturines, ki je z svojimi 3064 m najvišji vrh skupine Fanes.
Ob 13.10 h smo se ustavili pod steno, čakalo nas je približno 15 minut plezanja po lažji ferati in ob 13.25 h so prvi udeleženci že stali na vrhu tretjega danes osvojenega tritisočaka.
S kopastega vrha smo se spustili po ferati do pod steno, zavili desno na melišče po katerem smo sestopili do poti 11 proti planini Gran Fanes in se od tam vrnili v koči.
Zadovoljna z vremenom in utrujena od za vodniški odsek precej dolge in zahtevne poti je večina udeležencev kmalu po večerji odšli v spalne prostore »lizat rane« povzročene v iztekajočem dnevu, s Tomažem in še nekaj člani gorniške skupine pa smo »slistili« še liter rdečega in se malo pred deseto tudi mi odpravili spat.
Prebudili smo se v megleno nedeljsko jutro z napovedanimi dopoldanskimi padavinami. Po zajtrku smo se planinci iz obeh koč zbrali pred kočo Fanes in se podali v deževno jutro na dobro uro dolg spust v dolino do parkiranega avtobusa.
Padla je odločitev, da se vseeno zapeljemo na prelaz Pordoi in tam vidimo kako in kaj, vendar glede na napovedi ni bilo veliko možnosti za naskok na novi tritisočak.
Sledila je vožnja skozi Corvaro, preko meni dobro znanega 1875 m visokega prelaza Campolongo v ravno tako znano Arabbo na 2239 m visoki prelaz Pordoi. Med vožnjo je nehalo deževati, med oblaki pa se je tu in tam pokazalo modro nebo in sprejel se je kompromis, da prvih 600 višinskih metrov premagamo z gondolo.
Rečeno, storjeno. Ob 11.40 h jo že mahamo proti koči Forcella dei Pordoi. Mimo omenjene koče se po ravnem počasi približujemo v meglo zaviti in z »frišnim« snegom posuti značilni 3152 m visoki piramidasti skalni gmoti Piz Boe imenovani.
Oblaki se toliko »razkadijo«, da iz megle »pogleda« koča Capanna Fassa na vrhu. Po uri hoje dosežemo četrti tritisočak ta vikend. Škoda je le ker nam oblaki onemogočajo »firbcanje« po okolici.
Dobro leto nazaj sva z Tomažem imela precej več sreče z vremenom.
Sreča s suhim vremenom je trajala točno do povratka na zgornjo postajo žičnice, Sass Pordoi, kjer je začelo snežiti. Ob 14.25 h smo se vrnili k avtobusu, se preoblekli in se odpeljali proti Ljubljani.
Tokratni izlet vodniškega odseka PD Rašica je bil »za en zob« kondicijsko in tehnično zahtevnejši od dosedanjih, vendar so osvojeni dvatisočak in štirje tritisočaki, prelepi razgledi na Dolomite vse do Cortine d' Ampezzo udeležencem odtehtali vloženo energijo in potrdili usmeritev v občasno osvajanje malce težjih ciljev.
Spisal Robi
Ob smučišču smo v delno oblačnem vremenu hodili po makadamski cesti, kmalu zavili na lepo shojeno stezo po kateri smo ob 12.15 h kot eni redkih Slovencev peš prispeli na vrh znanega smučišča. Sam vrh je bil precej razkopan in »posejan« z žerjavi in ostalimi gradbenimi stroji, ki so pripravljali teren za novo smučarsko sezono.
Sledila je vožnja skozi Corvaro, preko meni dobro znanega 1875 m visokega prelaza Campolongo v ravno tako znano Arabbo na 2239 m visoki prelaz Pordoi. Med vožnjo je nehalo deževati, med oblaki pa se je tu in tam pokazalo modro nebo in sprejel se je kompromis, da prvih 600 višinskih metrov premagamo z gondolo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar