Veliki vrh, Toplar, Malo in Veliko Kladivo, 21. 12. 2013

Dom na Kofcah 1488 m,
Veliki vrh 2088 m,
Toplar 2000 m, 
Kofce gora 1967 m,
Malo Kladivo 2036 m,
Veliko Klaidvo 2094 m

udeleženci: Janez, Sašo, Robert, Nevenka, Tomaž, Slavko
trajanje: 7h
višinska razlika: cca 1070 m

Da bi se malo odmaknili od predprazničnih praznovanj in naključnih ali organiziranih gostilniških srečanj, se nas je šest gornikov odpravilo v gore. Tomaž si je zamislil pogorje Košute od Velikega vrha do Kladiva.

V turobnem meglenem jutru je rahlo pršilo, ko smo se ob šestih zjutraj odpeljali skozi Tržič in Jelendol in še naprej po makadamskim cesti, dokler nismo zaradi živega ledu preprosto obstali. Dvoje vozil smo pustili ob cesti s podloženimi kamni pod kolesi. Ni se še povsem zdanilo, naredil sem le nekaj korakov in se že znašel na zadnji plati.

Z vso potrebno zimsko opremo smo ob 7.20 krenili po gozdni, popolnoma zaledeneli cesti, približno 1.5 km do odcepa za planino in planinsko kočo na Kofcah. Skozi gozd je bilo manj ledu, zato pa več blata. Ko pa smo prišli na planjavo, so bili vsi kopni deli močno zmrznjeni in rahlo posmeteni s snežinkami, tako da je še bolj drselo.

Do koče smo hodili 45 minut, žal pa smo bili prezgodnji, da bi lahko vstopili. Kdor ni zajtrkoval doma, se je pred kočo okrepčal, še požirek tekočine in smo šli naprej. Megla in rahlo sneženje nas je spremljalo proti Velikemu vrhu. Velikokrat sem že prehodil to pot, v megli in snegu pa ni bilo nobene točke za orientacijo in hoja je postala zelo zahtevna.

Zato pozor: v takih pogojih nikoli sam v gore! V skupini smo kar dobro napredovali. Na sedlu, pred vzponom na vrh, komanda za dereze. V eni uri in pol smo bili na Velikem vrhu, 2088 m. Zaradi mrzlega vetra smo sestopili par metrov nižje. Okrepčilo iz nahrbtnikov se je kar prileglo, prav tako tudi kratek počitek. Mraz in veter pa sta nas hitro pregnala.

Do sedla smo se vrnili po isti poti, nato pa smo se ves čas spuščali in vzpenjali po grebenu, najprej do Toplarja 2000 m, nato na Kofce goro 1967 m. Razgleda ni bilo, zato smo kar nadaljevali. Vmes so pogosto strma travnata pobočja, pokrita s snegom, kjer le dereze omogočajo napredovanje. Del skupine je prečil Malo kladivo, 2036 m, drugi del pa bo moral popravni izpit napraviti v povratku.

V megli smo lahko videli le par deset metrov pred sabo, tudi vrh smo prepoznali šele, ko smo stopili nanj.Tako je bilo tudi na Kladivu, 2094 m. Strm zadnji vzpon, na vrhu malo prostora, nobenega razgleda, mrzel veter. Od Velikega vrha do Kladiva smo porabili slabi dve uri.

Vrnili smo se do Kofce gore po isti poti, nato pa se spustili proti Kofcam. Ves čas so dereze škripale po kamenju, ker pa so se razmere zelo spreminjale, drugače kot z derezami ni šlo. Sneli smo jih na planini Kofce, kasneje pa se je izkazalo, da je bilo še to prezgodaj.

Na tej planini je bilo zelo malo snega, zemlja pa zelo zmrznjena, preko dneva se je vrhnja plast še orosila, tako da je bila prava drsalnica. Kar nekaj nas je popadalo. Ob povratku je bila koča odprta. Naročili smo planinski čaj ter ga primerjali z onim iz trgovine. Seveda, razlika je velika.

Hudomušnež pa takoj pripomni, seveda, saj doma čaja ne piješ z žganjico, Kljub neprijaznemu vremenu smo zadovoljni zaključili turo ob 14.20. Kamni pod kolesi avtomobilov so vzdržali in odpeljali smo se proti domu.

Spisal:
Janez Čampa

Fotografije Tomaž

Fotografije Robert

Fotografije Slavko